Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


2431 - 2440 / 6060
Na začetekNa prejšnjo stran240241242243244245246247248249Na naslednjo stranNa konec
2431.
Kdaj se bomo v Sloveniji ogrevali na okolju prijazen način?
Erik Potočar, Mojca Vendramin, Henrik Gjerkeš, radijska ali televizijska oddaja, podkast, intervju, novinarska konferenca

Ključne besede: Trajnostno ogrevanje, emisije, kurilne naprave, energetska revščina, NEPN
Objavljeno v RUNG: 03.12.2020; Ogledov: 2461; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2432.
Hiše prihodnosti : Prihodnost je že tukaj
Henrik Gjerkeš, Marjana Šijanec-Zavrl, 2019, intervju

Ključne besede: Trajnostna gradnja, skoraj ničenergijske hiše
Objavljeno v RUNG: 03.12.2020; Ogledov: 2360; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2433.
Celovita prenova po načelih dobrega gospodarja
Miha Tomšič, Henrik Gjerkeš, Neva Jejčič, 2020, drugi sestavni deli

Ključne besede: Energetska prenova, celovita prenova, večstanovanjska stavba
Objavljeno v RUNG: 03.12.2020; Ogledov: 2557; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2434.
2435.
Renewables in buildings and local communities : Buildings Energy Efficiency
Henrik Gjerkeš, predavanje na tuji univerzi

Ključne besede: Renewable energy sources, sustainable development, buildings, local communities
Objavljeno v RUNG: 03.12.2020; Ogledov: 2287; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2436.
Toplotne črpalke v kontekstu trajnostnega ogrevanja v Sloveniji
Henrik Gjerkeš, prispevek na konferenci brez natisa

Opis: Toplotne črpalke in lesna biomasa ter odpadki, slednja prvenstveno kot kogeneracijski vir sistemov daljinskega ogrevanja, pri današnji stopnji razvoja tehnologije in klimatskih danosti v Sloveniji nedvoumno predstavljajo najbolj okolju prijazen, ekonomsko učinkovit in družbeno-socialno sprejemljiv način za oskrbo stavb s trajnostno energijo. Toplotne črpalke uporabljajo od 80 do preko 90 % obnovljivih virov energije pri svojem delovanju in pri gradnji/prenovi stavb presegajo sicer stroge zakonodajne zahteve v obliki meril za skoraj nič-energijske stavbe (sNES).
Ključne besede: Toplotne črpalke, obnovljivi viri energije, integracija, trajnostni razvoj
Objavljeno v RUNG: 01.12.2020; Ogledov: 2850; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2437.
Toplotne črpalke v kontekstu trajnostnega ogrevanja v Sloveniji
Henrik Gjerkeš, 2019, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Toplotne črpalke in lesna biomasa ter odpadki, slednja prvenstveno kot kogeneracijski vir sistemov daljinskega ogrevanja, pri današnji stopnji razvoja tehnologije in klimatskih danosti v Sloveniji nedvoumno predstavljajo najbolj okolju prijazen, ekonomsko učinkovit in družbeno-socialno sprejemljiv način za oskrbo stavb s trajnostno energijo. Toplotne črpalke uporabljajo od 80 do preko 90 % obnovljivih virov energije pri svojem delovanju in pri gradnji/prenovi stavb presegajo sicer stroge zakonodajne zahteve v obliki meril za skoraj nič-energijske stavbe (sNES). Moderne inverterske toplotne črpalke ne potrebujejo ne zalogovnikov toplote, ne kakršnegakoli drugega podpornega sistema (t.i. bivalentnih sistemov), ampak so kot samostojni ogrevalno/hladilni sistem (ob seveda preudarnem projektiranju) primerne za vse stavbe. Trend razvoja na področju oskrbe s trajnostno energijo gre v smer integracije različnih sistemov, s čemer je mogoče kompenzirati nestalnost posameznih obnovljivih virov energije. Vključno z novimi možnostmi, ki jih takšna integracija omogoča na področju akumulacije energije, dobivajo toplotne črpalke vedno pomembnejšo vlogo tudi v sistemih daljinskega ogrevanja v kontekstu dviga stopnje lokalne energetske samooskrbe in zmanjševanju odvisnosti od tujih energetskih virov.
Ključne besede: Toplotne črpalke, trajnostna energija, obnovljivi viri energije
Objavljeno v RUNG: 01.12.2020; Ogledov: 2793; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2438.
Koncept krožnega gospodarstva, gradbeništvo in primer občine Kočevje
Henrik Gjerkeš, 2020, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Krožno gospodarstvo (v nadaljevanju KG) je v zadnjih letih izpostavljeni izvedbeni koncept za prehod v trajnostno družbo, ki ga promovira evropska politika, veliko nacionalnih oblasti, agencij in nevladnih organizacij, ter celo mnoga podjetja po vsem svetu. Hitrejšo implementacijo KG zavira površna, nesistematična in velikokrat pristranska razlaga koncepta, ki se zdi kot zbirka nejasnih in nepovezanih idej s številnih raziskovalnih področij. V prispevku bodo osvetljene ključne lastnosti in razlike med trajnostjo, trajnostnim razvojem in industrijsko ekologijo kot najpogosteje uporabljeni približek za KG. Po pregledu KG, kot ga razume aktualna evropska politika, bo podan predlog celovitega koncepta KG z uravnoteženo tridimenzionalnostjo in opisana uspešna implementacija v občini Kočevje z implikacijami na sektor gradbeništva.
Ključne besede: Krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj, Kočevje, koncept, življenjski cikel stavbe
Objavljeno v RUNG: 01.12.2020; Ogledov: 2749; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2439.
2440.
Strongly Lensed Supernovae in Well-Studied Galaxy Clusters with the Vera C. Rubin Observatory
Tanja Petrushevska, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Strong lensing by galaxy clusters can be used to significantly expand the survey reach, thus allowing observation of magnified high-redshift supernovae that otherwise would remain undetected. Strong lensing can also provide multiple images of the galaxies that lie behind the clusters. Detection of strongly lensed Type Ia supernovae (SNe Ia) is especially useful because of their standardizable brightness, as they can be used to improve either cluster lensing models or independent measurements of cosmological parameters. The cosmological parameter, the Hubble constant, is of particular interest given the discrepancy regarding its value from measurements with different approaches. Here, we explore the feasibility of the Vera C. Rubin Observatory Legacy Survey of Space and Time (LSST) of detecting strongly lensed SNe in the field of five galaxy clusters (Abell 1689 and Hubble Frontier Fields clusters) that have well-studied lensing models. Considering the 88 systems composed of 268 individual multiple images in the five cluster fields, we find that the LSST will be sensitive to SNe Ia (SNe IIP) exploding in 41 (23) galaxy images. The range of redshift of these galaxies is between 1.01 < z < 3.05. During its 10 years of operation, LSST is expected to detect 0.2 ± 0.1 SN Ia and 0.9 ± 0.3 core collapse SNe. However, as LSST will observe many more massive galaxy clusters, it is likely that the expectations are higher. We stress the importance of having an additional observing program for photometric and spectroscopic follow-up of the strongly lensed SNe detected by LSST.
Ključne besede: supernovae, strong gravitational lensing, galaxy clusters
Objavljeno v RUNG: 28.11.2020; Ogledov: 2481; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (863,97 KB)

Iskanje izvedeno v 0.46 sek.
Na vrh