211. |
212. |
213. Sto dvajset let slovenske didaktike književnosti (1867-1987)Zoran Božič, 2014, review article Abstract: Pregledni znanstveni članek obravnava razvoj slovenske didaktike književnosti od Janežičevih Cvetnikov do zaključka njene predakademske faze v času usmerjenega izobraževanja. Pri tem opazuje spremembe v didaktični zasnovi beril in v opredelitvah ciljev, vsebin in metod, kakor so jih izražali posamezni strokovni članki ali redke monografije. Pomembnejši mejniki so začetek dvajsetega stoletja v okviru avstro-ogrske monarhije, trideseta leta v času Kraljevine Jugoslavije in sedemdeseta leta v obdobju SFRJ. Keywords: didaktika književnosti, berila za pouk književnosti, šolska interpretacija Published in RUNG: 23.09.2016; Views: 4978; Downloads: 213 Full text (290,69 KB) This document has many files! More... |
214. Dejavniki literarne kanonizacije v srednješolskih berilih - na primeru PrešernaZoran Božič, 2011, original scientific article Abstract: Prešeren, nesporno prvo ime slovenskega literarnega kanona, se je v devetnajstem stoletju najprej uveljavil kot pesnik klasik, po osvojitvi domačega parnasa pa je vedno bolj (še zlasti po drugi svetovni vojni) postajal tudi slovenski nacionalni mit. Drugačen je bil njegov status v srednješolskih berilih, kjer je bil sicer večkrat tudi prvi avtor, vendar se je njegov kanonični položaj spreminjal, saj je na izbor avtorjev in njihovih leposlovnih besedil poleg testa časa vplivalo več dejavnikov, od osebnosti sestavljavcev beril, vpliva literarne zgodovine, kritike in didaktike pa do sprememb državnega teritorija ter družbenopolitičnih in družbenoekonomskih sprememb. Keywords: Prešeren, srednješolsko berilo, literarni kanon, kanonizacija, kanonizacijski dejavniki Published in RUNG: 22.09.2016; Views: 4736; Downloads: 341 Full text (340,51 KB) This document has many files! More... |
215. Problem kvadrature Krsta : Prešernova pesnitev kot izraz kulturne neenakovrednostiBožič Zoran, 2012, original scientific article Abstract: The Baptism at the Savica (in Slovene Krst pri Savici), the poem about the loss of the Slovenian independence, can be understood as Prešeren’s successful attempt to trick the censorship and to express, in a form of a historical narrative written as a metaphor, the very contents which had to be removed from his elegy Dem Andenken des Matthias Čop in consequence of the censorship interference. With such an approach quite a few apparent contradictions mentioned in the interpretative history of The Baptism can be solved, , such as the problem of Prešeren’s own labelling of the poem in his letter to Čelakovsky, or the problem of Črtomir’s conversion at the end of the third part of the poem. In the 20th century more interpretations arose, explaining Črtomir’s conversion to Christianity as the unavoidable decision of the Slovene nation for their only prospective solution: the stronger western cultural
circle. This way they legitimize Črtomir’s renunciation of the freedom-loving Slovenian identity. This new understanding of the poem perceives two Črtomirs in The Baptism, the hero and the defeated one (the former is the one Prešeren himself would like to be, but it is only his poetic illusion, the latter is the Prešeren true self who the poet completely identifies with) and the final message of the poem as the judgement of the cultural non-equivalence.
Krst pri Savici, pesnitev o izgubi slovenske neodvisnosti, lahko razumemo tudi kot uspešen Prešernov poskus pretentati cenzuro in v obliki zgodovinske zgodbe kot metafore izraziti tisto vsebino, ki jo je zaradi cenzurnega posega moral izpustiti v svoji elegiji
Dem Andenken des Matthias Čop. S takim pristopom lahko razrešimo kar nekaj navideznih protislovij, izpričanih v interpretativni zgodovini Krsta, npr. problem Prešernove lastne označitve pesnitve v pismu Čelakovskemu ali problem Črtomirove spreobrnitve na koncu tretjega dela pesnitve. V 20. stoletju se je pojavilo več interpretacij, ki razumejo Črtomirovo pokristjanjenje kot neizogibno odločitev Slovencev za močnejši, edino perspektivni zahodni kulturni krog, s čimer legitimizirajo Črtomirovo zatajitev svobodoljubnega slovenstva. Novo razumevanje vidi v Krstu pri Savici dva Črtomira, prvega kot junaka in drugega kot
poraženca (prvi, kakršen bi sam rad bil, je zgolj Prešernova pesniška utvara, z drugim, kakršen sam je, pa se pesnik popolnoma poistoveti), končno sporočilo pesnitve pa kot obsodbo
kulturne neenakovrednosti. Keywords: Prešeren, Krst pri Savici, odprto delo, cenzura, interpretacija, kulturna neenakovrednost Published in RUNG: 19.08.2016; Views: 5831; Downloads: 236 Full text (183,82 KB) |
216. Literarno vrednotenje med literarno zgodovino in recepcijsko teorijo : Ob poeziji Franceta PrešernaBožič Zoran, 2013, original scientific article Abstract: The study of the evaluation criteria of the leading Slovenian Prešeren experts and their comparison with the experience and evaluation of Prešeren poems by Slovenian secondary school and university students have revealed a significant difference between the literary and receptive approach. While literary historians appreciate very complex reflective poems created during the poet’s most productive period (mostly the ones dealing with existential problems and the sonnets), high school and university students show more appreciation for Prešeren’s linguistically simpler poems, which they can understand better. The latter consider the poems they can experience more intensively, due to their dramatic stories and humour, to have a higher artistic value than others.
Preučevanje vrednotenjskih meril vodilnih slovenskih prešernoslovcev in njihova primerjava z doživljanjem in vrednotenjem Prešernovih pesmi pri slovenskih srednješolcih
in študentih je pokazalo, da obstaja med literarnozgodovinskim in recepcijskim pristopom bistvena razlika. Medtem ko literarni zgodovinarji kot najbolj umetniške povzdigujejo oblikovno
zelo zahtevne refleksivne pesmi iz osrednjega pesnikovega obdobja (to so predvsem pesmi z bivanjsko temtiko oz. soneti), srednješolci in študenti više vrednotijo jezikovno bolj preproste Prešernove pesmi, ki jih laže razumejo. Najbolj umetniške so jim tiste pesmi, ki jih zaradi dramatične zgodbe in humorne obarvanosti globlje doživijo. Keywords: vrednotenje, literarna zgodovina, recepcija, Prešeren, empirična raziskava Published in RUNG: 19.08.2016; Views: 5944; Downloads: 219 Full text (537,62 KB) |
217. Evaluation of France Prešeren's PoemsZoran Božič, 2014, original scientific article Abstract: The paper, referring to the school selection of Prešeren's poems, deals with the problem of evaluating Prešeren's poems. When selecting literary texts for secondary school reading books, the modern literature didactics recommend giving priority to the principles of reception and literary history. A study of the evaluation criteria of three leading experts on Prešeren from the second half of the 20th century brings recognition that, in spite of significant differences between them, literary historians, above all, value formally complex and receptively demanding poems belonging to the central period of Prešeren's romanticism. Although the influence of literary-historical principle is also noticed in secondary school students, these attribute the most value to Prešeren's poems with simple forms and less demanding reception, predominantly those that have a story, are easier to understand and provide a complete experience. Keywords: France Prešeren's poems, literary history, reception, evaluation, empirical research Published in RUNG: 17.08.2016; Views: 5682; Downloads: 38 Link to full text |
218. Literatura Damirja Feigla kot zgodovinski, šolski in nacionalni fenomenZoran Božič, 2012, original scientific article Abstract: Damir Feigel, primorski pisec humoristične proze, ki je največ ustvarjal v obdobju med dvema vojnama, je s stališča slovenske literarne zgodovine nedvomno obrobni avtor. Podobno je z njegovo prisotnostjo v slovenskih srednješolskih berilih, saj so se odlomki iz Feiglovih leposlovnih besedil pojavili le v zamejskih berilih, in sicer najprej v Budalovem Slovenskem cvetniku leta 1928, po drugi vojni pa še v Čekutovi Slovenski čitanki leta 1947 in v Slovenski čitanki za II. razred Mare Blažina s sodelavci leta 1948. V zadnjih desetletjih se povečuje zanimanje za Feigla kot pisca pustolovske, znanstvenofantastične in humoristične proze. Vsekakor pa je premalo ovrednotena vloga njegove humoristične literature v obdobju fašizma, ko je podobno kot širše znani France Bevk pomagal ohranjati slovensko pisano besedo in s tehniko prikritega sporočila spodbujal nacionalno zavest. Keywords: Damir Feigel, literarna zgodovina, šolska berila, kanonizacija, maskiranje sporočila Published in RUNG: 19.07.2016; Views: 4986; Downloads: 248 Full text (190,52 KB) |
219. |
220. |