Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Mikroplastika v kraških ekosistemih in njen vpliv na kakovost pitne vode
Lara Valentić, 2023, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorske disertacije je bil opredeliti mikroplastiko (MP) ter izboljšati razumevanje o onesnaženju z MP v kraških ekosistemih in njenem vplivu na kakovost pitne vode, saj je to področje raziskav še v povojih. Obenem je bil namen doktorske disertacije določiti vire onesnaženja z MP in določiti transportne poti onesnaženja v kraških ekosistemih, da bi se preprečilo ali zmanjšalo onesnaževanje okolja, saj so kraški vodonosniki v sušnih območjih pogosto edini in najpomembnejši viri pitne vode za lokalno prebivalstvo. Izbrane so bile različne lokacije vzorčenja, s čimer smo zagotovili širok pregled nad različnimi ekosistemi (zrak, voda, deževnica in sediment). Izbrana sta bila dva od najpomembnejših kraških izvirov (Malni in Rižana, ki skupaj zagotavljata pitno vodo za celotno obalo z zaledjem in za več kot 20.000 lokalnih prebivalcev v občinah Postojna in Pivka). Nadalje so bila izbrana tri vzorčna mesta v Alpah kot referenčne točke z najbolj neokrnjenim okoljem v Sloveniji (Bohinjsko jezero, Blejsko jezero in ob Domu na Komni) ter v Lescah kot referenčni točki najbolj onesnažene lokacije, ki je hkrati tudi najbližje proučevanemu kraškemu ekosistemu. V okviru doktorske naloge so bile uporabljene različne metode vzorčenja, saj smo poskušali določiti protokol, ki je najboljši za posamezno kraško okolje. Tako so bili izviri in jezera vzorčeni z vzorčevalno mrežo, sedimenti so bili vzorčeni z uporabo sedimentnega stratigrafskega vzorčevalnika Uwitec, vzorčenje zraka je bilo izvedeno z uporabo sekvenčnega vzorčevalnika prahu Giano PMx, deževnica pa je bila vzorčena z 20-litrsko steklenico in lijem iz nerjavnega jekla. Vsi vzorci so bili filtrirani s steklenimi filtri, pregledani pod stereomikroskopom za določitev potencialnih MP-delcev in analizirani z mikroskopom Lumos II FTIR-ATR za določitev plastičnih polimerov. Kasneje smo uporabo posamezne metode vzorčenja in analize kritično ocenili. Pri vzorcih, ki so bili vzeti na izviru Malni, so rezultati pokazali, da je najvišja koncentracija MP v prvem vodnem pulzu po daljšem sušnem obdobju, medtem ko za Rižano iz dobljenih rezultatov ne moremo razbrati trendov transporta MP. Pri vzorcih deževnice in zraka je bilo pričakovano, da bodo imeli vzorci iz Lesc najvišje koncentracije MP-delcev zaradi bližine glavnih prometnih povezav: avtoceste proti Salzburgu (Avstrija) in Nemčiji, glavne železniške povezave in manjšega športnega letališča. Izkazalo se je, da so bile najvišje vrednosti MP v vzorcih deževnice na Komni, medtem ko so vsi vzorci zraka imeli zelo majhne količine MP-delcev. Vzorci sedimenta so bili odvzeti samo v Bohinjskem in Blejskem jezeru in niso vsebovali večjih količin MP-delcev, kar bi lahko bil vpliv hitrega transporta MP-delcev z vodnimi tokovi, zaradi česar delci nimajo časa za posedanje. Prav tako se celotna masa vode v obeh jezerih razmeroma hitro zamenja – v Bohinjskem jezeru se celotni volumen vode zamenja trikrat na leto, medtem ko se v Blejskem jezeru volumen vode zamenja vsako leto in pol. V splošnem je bilo mogoče sklepati na dva vira onesnaženja z MP: plastični čolni in kajaki lokalnih prebivalcev in turistov na obeh jezerih ter oblačila pomembno prispevajo k onesnaženju. To smo določili na podlagi najdenih plastičnih polimerov (v obeh jezerih) in na podlagi oblike delcev (največkrat smo našli različno debela vlakna in nitke). V vzorcih smo sicer našli veliko delcev, vendar je bila le majhna količina identificirana kot vir plastike, kar je tudi ena od ugank v tej raziskavi. Pripravili smo tudi konceptualni model za boljše razumevanje transportnih poti MP v kraškem okolju. V modelu smo združili rezultate iz doktorske disertacije in raziskave Valentić (2018). Še vedno je veliko neznank, vendar lahko z gotovostjo trdimo, da so viri onesnaženja zelo pomembni. Najvišje koncentracije MP so bile najdene v vodi iz ponvic turističnih jam in v deževnici na Komni. Koncentracije so visoke tudi v vzorcih sedimenta iz turističnih delov jam in iz alpskih jezer.
Ključne besede: mikroplastika (MP), Slovenija, alpski kras, dinarski kras, kraški vodonosnik, alpska jezera, izviri, deževnica, zrak, sedimenti, konceptualni model
Objavljeno v RUNG: 14.09.2023; Ogledov: 748; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (7,71 MB)

2.
Analiza mikroplastike v izbranih površinskih in podzemeljskih kraških vodah
Lara Valentić, 2018, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo se osredotočili na postojnsko in škocjansko območje, kjer so bila opravljena vzorčenja ponikalnic Pivke in Reke z delom njunih porečij ter jamami, ki so z rekama povezane. Vzorčenja smo opravili v površinskem toku obeh ponikalnic, iztoku iz čistilne naprave v Postojni in Ilirski Bistrici, v različnih vodnih telesih v jamah (ponvicah, lužah in podzemeljskem toku ponikalnic) ter deževnici na obeh območjih. V okolici Postojne smo vzorčili izvir Malni, ki celotno Pivško kotlino oskrbuje s pitno vodo, in površinski tok reke Unice na Planinskem polju. Na škocjanskem območju smo vzorčili iztok iz smetišča Globovnik pri Ilirski Bistrici, umetno jezero Mola, izvire Timave in izvir Brojenca, ki se neposredno izlivajo v Jadransko morje. Kjer je bilo mogoče, smo odvzeli tudi vzorce sedimenta. Skupno je bilo z obeh območij zbranih 58 vzorcev vode in 29 vzorcev sedimenta. Izmed vseh 87 vzorcev je bila mikroplastika prisotna v 31 vzorcih – 26 je bilo vodnih vzorcev, mikroplastiko pa je vsebovalo tudi 5 vzorcev sedimenta. Vzorci sedimenta z mikroplastiko so bili najdeni izključno na škocjanskem območju. Mikroplastika je bila najdena tudi v vzorcih deževnice.
Ključne besede: mikroplastika, kraške vode, Postojnska jama, Škocjanske jame, porečje, vodni vzorci, vzorci sedimenta
Objavljeno v RUNG: 30.08.2018; Ogledov: 5010; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (22,17 MB)

3.
Ecological evaluation of aquatic and terrestrial subterranean fauna in a karst cave
Peter Kozel, 2018, doktorska disertacija

Opis: Studies on environmental parameters−subterranean fauna relationship and spatial and temporal patterns of subterranean fauna have dealt with either aquatic or terrestrial faunas. So far, no simultaneous ecological evaluation of aquatic and terrestrial faunas has been performed. To address this issue, we conducted a pilot study dealing in parallel with these two faunas in the cave Zguba jama near Postojna, Slovenia, applying monthly sampling over one year. Aquatic fauna was sampled from permanent water drips, and terrestrial fauna by visual inspection and advanced baited pitfall trapping, along with recording the main abiotic parameters. In percolating water, we recorded aquatic fauna, Copepoda being the dominant taxon, and species-rich troglobiotic fauna, which most probably coexist with aquatic species in a semi-aquatic epikarst environment. Analyses revealed that temperature, distance from the entrance and ceiling thickness are the most important parameters that influence the presence of stygobionts; higher values of these parameters result in a higher probability of the presence of stygobionts in percolation water. The recorded spatial distribution of stygobionts varied distinctly among the sampling sites. This indicates that fauna in sampled drips originated from aquatic or semiaquatic epikarst microhabitats, being completely or nearly completely separated from each other, and probably varied according to environmental characteristics. The temporal pattern of the stygobiotic fauna dynamics presumably occurred because of variable water flow rates and the specific physical and chemical characteristics of the water. The abundance of troglobionts showed distinctive spatial distribution pattern over the seasons. In spring and summer, the highest abundances and the highest probability of presence were found near the entrance. In autumn and winter, unfavorable conditions in the entrance zone most likely triggered the migration of troglobionts towards the climatically more stable deep cave zone, and from the cave into the adjacent fissure network. The highest abundance of troglobionts was found at 7–9°C and relatively high ground substrate moisture. Additionally, we found a higher probability of the presence of troglobionts in cave sections with a larger passage cross-section size, which is probably due to the greater variability of microhabitat types in spacious cave sections. In addition, the higher probability of presence relates to higher substrate pH. One potential explanation for this could be that the specific microorganism communities present in such conditions support the nutritional needs of troglobionts. Most troglobiotic species preferred the deep cave zone where the highest species richness and diversity were also observed. Species richness, abundance and diversity of troglophiles and trogloxenes were highest in the entrance zone and showed relatively similar patterns within the cave. However, troglophiles were more abundant in the transition zone and the initial part of the inner zone. The temporal pattern of trogloxenes and presumably of most troglophiles occurred because of migration between the surface and the cave. The probability of the presence of trogloxenes was highest in the entrance zone and in winter, owing to massive overwintering in the cave. A modified technique of pitfall trapping by placing traps in two parallel sets, a ground and an upper one along the cave, resulted in recording greater species diversity in comparison with the traditional method, i.e., ground pitfall trapping alone. It turned out that such sampling contributes at the same time to both more effective and less invasive inventory of subterranean fauna. The dynamics of relative abundance and species richness of stygobionts and troglobionts within the cave showed partly comparable annual patterns. Nevertheless, our findings point toward the need for a long-term and more detailed study in future to address this question properly.
Ključne besede: biological inventories, epikarst fauna, faunal dynamics, microhabitats, stygobionts, troglobionts, troglophiles, trogloxenes, Zguba jama
Objavljeno v RUNG: 16.02.2018; Ogledov: 4474; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (5,25 MB)

4.
Fizikalna, kemijska in biološka analiza reke Idrijce od izvira do izliva
Monika Ferfolja, 2016, diplomsko delo

Opis: Reka Idrijca je zaradi 500-letnega rudarjenja, razvite industrije in bližine kmetijskih zemljišč potencialno zelo obremenjena reka. V diplomski nalogi smo se odločili analizirati fizikalne in kemijske parametre ter izvesti strupenostni test na bakterijah Vibrio fischeri, s katerimi smo ugotovili, na katerem delu od izvira do izliva je reka najbolj obremenjena ter poiskali vzroke za onesnaženje. Dobljene vrednosti smo primerjali z zakonsko predpisanimi mejnimi vrednostmi. Tako fizikalni, kot tudi kemijski parametri niso na nobenem merilnem mestu presegali zakonsko predpisanih mejnih vrednosti, kar nam pove, da reka Idrijca ni obremenjena reka. Enako velja za rezultate strupenostnega testa, ki so pokazali, da voda ni strupena za bakterije, saj se je njihova rast v večini vzorcev povečala. Najboljšo kakovost je reka Idrijca imela na prvem merilnem mestu (pri Lajštu), ki je najbližje izviru in kjer človek s svojimi aktivnostmi nima vpliva nanjo. Povišane koncentracije določenih parametrov pa smo dobili na četrtem merilnem mestu (po čistilni napravi Idrija).
Ključne besede: Reka Idrijca, onesnaženje rek, analiza reke, čistilna naprava, industrija
Objavljeno v RUNG: 30.09.2016; Ogledov: 5831; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

5.
ECOLOGICAL STUDIES OF EPIKARST COMMUNITIES IN ALPINE AND PRE-ALPINE CAVES
Federica Papi, 2016, doktorska disertacija

Opis: The karst ecosystem shows heterogeneity and variability of geology, hydrology, morphology and ecology in space and time. Chemical composition of water in karst plays a crucial role not only in dissolution of karst rocks and deposition but also in ecological processes. The heterogeneous nature of karst aquifers leads to difficulties in predicting groundwater flow and contaminant transport direction and travel times. For its position at the top of karst, epikarst represents the interface between surface and underground. Epikarst ecology, biodiversity and fauna have rarely been systematically studied. The typical absence of enterable passages makes necessary an indirect approach. In this research, epikarst biodiversity in relation to environmental conditions was studied in seven Alpine and Pre-Alpine caves, located at different altitudes, in Slovenia and in Italy: Snežna jama na planini Arto (1556 m a.s.l.), Jama pod Babjim zobom (860 m a.s.l.), Zadlaška jama (300 m a.s.l.) and Pološka jama (500 m a.s.l.), in Slovenian Alps and Pre-alps, and Grotta A del Ponte di Veja (600 m a.s.l.), Covolo della Croce (875 m a.s.l.) and Grotta di Roverè Mille (1005 m a.s.l.) in Lessinian Massif. In these caves, percolating water was monthly monitored for fauna in the period of one year. Temperature, discharge, conductivity and pH were measured at the same time, and water samples for the laboratory analyses of total hardness, concentrations of various ions (calcium, chlorine, nitrate, sulphate and phosphate) and dissolved organic carbon were taken. 66 aquatic and terrestrial, mostly hypogean, species were found. Aquatic fauna was dominant in all caves, with the exception of Covolo della Croce. Caves located at higher elevations harbour less diverse communities. No animals were found when discharge was very low and in correspondence of moonmilk formations. The most abundant and diverse group was Copepoda, with thirteen different species and 776 individuals at different maturity stadia, totally representing 61% of the community (between two and three copepod species per cave in Slovenia and between one and six per cave in Italy). The 62% of copepod species were stygobionts. Some copepod species (e.g. Speocyclops infernus) have wide ecological tolerance to environmental variables, other have more restricted tolerances (e.g. Lessinocamptus insoletus). With regard of copepods, there was a good agreement between the number of observed species and the total number of predicted species, confirming that the sampling method was appropriate and sampling complete. Correlations between the copepod community structure and measured parameters, obtained with Pearson correlation coefficient and principal component analysis (PCA) show different patterns. Presence of copepods was positively correlated with conductivity and dissolved organic carbon in Grotta di Roverè Mille, and with carbonate and nitrate in Pološka jama. In other caves not so high correlations were found between copepod species and measured parameters and between pairs of species. Investigations of the Alpine and Pre-alpine epikarst fauna can help to understand better the ecology of the epikarst fauna and its roles within the large range of different shallow subterranean habitats.
Ključne besede: Epikarst, Alpine and Pre-Alpine caves, percolating water, speleobiology, fauna.
Objavljeno v RUNG: 31.08.2016; Ogledov: 5286; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

6.
Inventarizacija vodne favne v izbranih jamah na Kočevskem
Mateja Pečnik, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo pripravili seznam taksonov in prikazali razlike v sestavi favne petih izbranih jam na Kočevskem v sklopu projekta »LIFE KOČEVSKO: LIFE13 NAT/SI/000314: HT 8310 - Jame, ki niso odprte za javnost in Človeška ribica (Proteus anguinus)«. Izbrali smo tako onesnažene kot neonesnažene jame, da bi lahko primerjali razliko v najdenih vodnih taksonih proučevanih jam. Ugotavljali smo število stigobiontov v primerjavi s številom nestigobiontskih organizmov. Zanimala nas je tudi zastopanost jamske vodne favne po posameznih jamah, ujemanje različnih kemijskih parametrov s številom taksonov, število taksonov glede na medsebojno oddaljenost jam in kdo so potencialni onesnaževalci jamskih vod na proučevanem območju. Analize so pokazale, da je sestava taksonov v posameznih jamah odvisna predvsem od stopnje onesnaženosti vodnega telesa in mikrohabitata vzorčenja vsake jame posebej. Ugotovili smo, da so si v splošnem vse proučevane jame favnistično podobne, hkrati pa imajo določene posebnosti v sestavi organizmov. Jame se razlikujejo po številu taksonov, kot tudi v pestrosti. Rezultate smo primerjali s podatki v starejših zapisih Katastra jam IZRK ZRC SAZU in Jamarske zveze Slovenije. Kljub razlikam v metodologiji zbiranja podatkov lahko sklepamo, da so naši izsledki in zaključki raziskav podobni zapisanim v literaturi. Na koncu smo s predlogi želeli spodbuditi dobro prakso skrbi za jame, jamske vode in ohranjanje habitatov na proučevanem območju.
Ključne besede: inventarizacija podzemeljskih organizmov, Kočevsko, jame, kras, onesnaženost, kraške vode.
Objavljeno v RUNG: 30.09.2015; Ogledov: 6998; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh