11. The coded literary discourse of the Senjam Song Festival of BenečijaAna Toroš, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: The following article discusses the poetic output in Beneška Slovenia (Benečija) written for the Senjam Song Festival of Benečija. While considering the context of the region’s history and migrations, it focuses on the literary aspects of the festival, particularly on the analysis of the themes and the poetry writing technique. It builds on certain theoretical premises from literary imagology and psychoanalysis. The subject of the analysis are the lyrics from the period between 1971 and 2012, published in a three-volume collection featuring over 150 authors. The article notes the following most prevalent themes: issues of assimilation, migration, and the dying of villages in Benečija. Categorised by basic mood, they fall under one of two extremes: they are either cheerful and humorous in order to encourage and bring joy and hope to the Slovenes of Benečija; or they are pervaded with deep pain and concern over the situation in their region. The lyrics of the latter use a particular writing technique, which merely hints at the pressures of assimilation, conveying them through images and metaphors. Ključne besede: Benečija, migration, poetry, minority, trauma Objavljeno v RUNG: 04.07.2022; Ogledov: 1130; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
12. |
13. Slovenska literatura iz Italije v medkulturnem kontekstu : primer GoriceAna Toroš, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek uvodoma poda zgoščeni prikaz slovenske
literature na območju današnje dežele Furlanije Julijske krajine v
Italiji. Osrednji del prispevka se osredotoča na literaturo goriških
književnikov o Gorici kot literaturo v izrazito medkulturnem
kontekstu. V ta namen vzame pod drobnogled nekatera literarna
dela, ki se prostorsko umeščajo v mesto Gorica in ki so napisana
v štirih različnih jezikih, slovenskem, italijanskem, furlanskem in
nemškem, pri čemer išče njihova prostorska in idejna presečišča Ključne besede: Gorica, geokritika, Travnik, Ljudski vrt Objavljeno v RUNG: 27.05.2022; Ogledov: 1278; Prenosov: 28 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
14. Medjezikovno posredovanje: onstran meja mojega jezika in mojega sveta : okrogla mizaAna Toroš, druga izvedena dela Opis: Različni vidiki medjezikovnega posredovanja odpirajo številna vprašanja: kako se s tovrstno problematiko srečujejo prevajalci znanstvenih in umetniških besedil, kako prevodna slovenska literarna dela sprejemajo tuji založniki, tuja publika in mediji ter kakšna je integracija prevedenih del v ciljnih književnostih. Zanimalo nas bo tudi kako prevajalčev osebni slog sooblikuje podobo danega besedila ter kako se s terminološkimi zagatami spopadata tako raziskovalec kot prevajalec znanstvenih besedil.
Z gosti, raziskovalko in prevajalko dr. Matejko Grgič (FF UL in SLORI), prevajalcem in pesnikom Miho Obitom (Novi Matajur), literarno zgodovinarko in komparativistko dr. Ano Toroš (UNG) in zgodovinarjem dr. Brankom Marušičem se bo pogovarjala jezikoslovka dr. Danila Zuljan Kumar, sourednica nedavno izdane monografije Saggi scelti sulla storia, sulla lingua e sulla società slovena al confine italo-sloveno – prispevkov o sobivanju slovenske, italijanske in furlanske skupnosti na zahodni slovenski narodnostni meji. Ključne besede: prevodi, Alojz Gradnik, čezmejnost Objavljeno v RUNG: 27.05.2022; Ogledov: 1297; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
15. |
16. "O, Trst, ti moja večna bolečina ---" : dr. Ano Toroš zanima, kakšni smo mi v književnosti Drugega in kakšni so Drugi v naši književnosti2022, intervju Ključne besede: Fakulteta za humanistiko Univerza Nova Gorica, literarna imagologija, slovensko-italijanski literarni stiki, Trst (literarni motiv), čezmejni prostor, EPK 2025, literatura obmejnih prostorov, manjšinska književnost, čezmejna didaktika, primerjalna književnost Objavljeno v RUNG: 14.03.2022; Ogledov: 1698; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
17. Minority Literature in the Majority Language: a New Paradigm? The Case of theAna Toroš, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: The present paper addresses the issue of bilingual literature and studies the relations between the majority language and the minority language within the literature of minority authors. By using the close reading method we examined the contemporary phenomenon of producing literature in the majority (Italian) language by the authors of the Slovenian origin living in the Friuli Venezia Giulia region in Italy. In this regard we found out that the linguistic shift from the minority (Slovenian) language to the majority (Italian) language does not inevitably lead to the breakage of the links with the collective memory of the Slovenian minority community in Italy and thus does not induce a change in the manner of the literalization of the living space of the Slovenian minority in Friuli Venezia Giulia. Ključne besede: Minority literature, collective memory, Slavia Friulana, Trieste, Elena Cerkvenič, Antonella Bukovaz Objavljeno v RUNG: 04.01.2022; Ogledov: 1528; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
18. Marisa Madieri, Jan Morris and Irena Žerjal : English, Istrian Triestine and Slovene literarisation of Trieste and the surrounding area at the end of World War IIAna Toroš, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: This paper analyses the ways in which the town of Trieste and its surrounding area are portrayed in literary
works in the period following World War II. To this end, we have adopted a comparative approach in analysing
three novels about the town of Trieste written by Irena Žerjal, Marisa Madieri and Jan Morris, belonging to different
cultural and language traditions. Our analysis applied an interdisciplinary approach; geocriticism and literary imagology as well as the concepts of traumatic collective memory and postmemory. From a geocritical perspective,
we have interpreted the literarisation of the town of Trieste from three different perspectives: the perspective of a
Slovene author (Irena Žerjal); the Western-European perspective (Jan Morris); and the exile’s perspective (Marisa
Madieri). All three authors adopt a similar approach in their literary representations of the town of Trieste, namely
going back in time, which allows them to shift the action from the present to the past, i.e. to Trieste as they knew it
in their youth. In doing so, each author focuses on a different part of town. In those rare occurrences where action
is set in the same places, each author ascribes a different meaning to the location. While the authors acknowledge
the presence of the Other in Trieste, this has a negligible impact on the novel’s course of action. Ključne besede: Marisa Madieri, Irena Žerjal, Jan Morris, Trieste Objavljeno v RUNG: 04.01.2022; Ogledov: 1539; Prenosov: 8 Povezava na celotno besedilo |
19. Alojz Gradnik e le terre di confineAna Toroš, 2021, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: V pričujočem priskevku bomo osvetlili pot Alojza Gradnika (1882–1967), pesnika in prevajalca na stičišču jezikov in kultur. Alojz Gradnik se je rodil v Goriških Brdih, ki so danes od Gorice ločena z državno mejo med Slovenijo in Italijo. V času Gradnikove mladosti je bilo to območje pod Avstro-Ogrskim okvirom. Gradnik je tako končal nemško gimnazijo v Gorici in študij prava na Dunaju. Njegov izobraževalni proces je potekal v nemščini. Druače je bilo v njegovem intimnem, domačem okolju. Gradnik se je rodil v narodnostno mešani družini, materi Furlanki in očetu Slovencu. Ker sorodnikov po očetovi strani ni poznal, je bil zelo navezan na furlanske sorodnike. Posledično se je že v otroških letih naučil furlanščine. Posebej močne vezi so se spletle med njim in njegovo sestrično po materini strani, Mario Samer, živečo v Trstu. S slednjo si je Gradnik intenzivno dopisoval v 30. letih prejšnjega stoletja, v času njegovega bivanja v Zagrebu, kjer je deloval kot eden od vrhovnih sodnikov tedanje Jugoslavije. Maria Samer mu je med drugim pomagala pri zbiranju gradiva za njegovo prevajalsko delo in prevajala njegove pesmi v italijanščino. Gradnik je namreč začel že kot študent, v letih pred razpadom Avstro-Ogrske, razmišljati o svoji medkulturni poziciji, med slovanskim in romanskim svetom, o njegovi dvojni kulturni dediščini. Posebej ga je navidhnil roman Heinricha Manna (1871–1950) Zwishen den Rassen (1907), ki govori o razpetosti glavne junakinje med romanskim in germanskim svetom. Na tej osnovi je nastal njegov sonet Vprašanje, vključen v njegovo zbirko De profundis (1926), v kateri se sprašuje o njegovi vmesni poziciji med slovanskim in romanskim svetom. Gradnik, kot obmejni človek, je želel stkati vezi med jeziki in kulturami, tako da je vse do jeseni njegovega življenja, poleg naporne službe sodnika, bogatega pesniškega opusa, prevajal številna dela in svetovne literarne zakladnice. V okviru obmejnosti gre omeniti njegovo antologijo Italijanske lirike (1940), pa tudi njegove prevode iz furlanske poezije. Kot človek na stičišču jezikov in kultur je našel mesto tako v slovenski kot v furlanski in italijanski literarni zgodovini in bil preveden v italijanščino in furlanščino. Gradnik je bil globoko zakoreninjen v njegov rodni, obmejni prostor, kar je pesniško izrazil v verzih iz pesmi Pojoča kri (1944). Sklenemo lahko z ugotovitvijo Otona Župančiča, pesnika slovenske moderne, Gradnikovega sodobnika, da je ključ do razumevanja posebnosti Gradnikove poezije ravno v njegovi medkulturni poziciji. Ključne besede: Aljz Gradnik, večkulturnost, večjezičnost Objavljeno v RUNG: 29.11.2021; Ogledov: 1541; Prenosov: 99 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
20. Alojz Gradnik in češka literaturaAna Toroš, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Gradnikovi stiki s češkim literarnim prostorom se delijo na dve obdobji, 1905–1918 ter obdobje tridesetih let. Medkulturne povezave se odpirajo v relaciji med Gradnikom in O. Berkopcem in Gabrielo Preissovo. Objavljeni Gradnikovi prevodi v češčini so večinoma vzeti iz Gradnikove zbirke Padajoče zvezde (1916) in večinoma pokrivajo bivanjsko tematiko. Gradnikova pesniška zbirka v češčini ni izšla.
Na podlagi novo odkritih virov lahko domnevamo, da je Gradnik načrtoval prevajanje sodobne češke poezije. Ključne besede: literarna recepcija, prevodi Objavljeno v RUNG: 25.11.2021; Ogledov: 1564; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |