Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
La letteratura slovena prodotta in Italia in un contesto interculturale: il caso di Gorizia
Ana Toroš, prispevek na konferenci brez natisa

Opis: La letteratura slovena prodotta in Italia in un contesto interculturale: il caso di Gorizia
Ključne besede: Alojz Gradnik, Ljubka Šorli, Simon Gregorčič, Carlo M. Michelastaedter
Objavljeno v RUNG: 19.12.2022; Ogledov: 862; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
»DRAGI PAPA«, OČE IN SIN V PESNIŠKEM OPUSU IN ZASEBNI KORESPONDENCI ALOJZA GRADNIKA1
Ana Toroš, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek se fokusira na področje intime, na relacijo med očetom in sinom v pesniškem opusu in korespondenci Alojza Gradnika. Ugotovili smo, da je pesniški svet Alojza Gradnika deloval predvsem v funkciji imaginarnega povezovanja s predniki po očetovi strani, dograjevanja tistega dela pesnikove intime, ki mu je bila v resničnem življenju odvzeta, manj je bila poezija prostor, v katerem se je zrcalila njegova vez s sinom in njegovimi dediči, saj je slednjo v izživel v življenju. V pesniškem svetu je tako Gradnik izgradil podobo očeta − kmeta, ki je tudi sicer zrcalila pesnikovo občudovanje očeta, njegove moralne trdnosti, delavnosti in skrbnosti. Obenem je Gradnik v poeziji izgradil podobo dedka, preko Ivana Gradnika, enega od voditeljev tolminskega punta
Ključne besede: slovenska poezija, intimnost, Sergej Gradnik, Medana, Trst, Milan
Objavljeno v RUNG: 23.11.2022; Ogledov: 872; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Literatura na stičišču
Ana Toroš, predavanje na tuji univerzi

Opis: Vsebina predavanj: Literatura na stičišču, o manjšinski in čezmejni literaturi v Furlaniji Julijski krajini (Italiji) ter Goriški in Obalno-kraški regiji (Slovenija). Vsebine so bile razvite v okviru projekta EDUKA 2. Čezmejno upravljanje izobraževanja financira Program sodelovanja Interreg V-A Italija-Slovenija s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Ključne besede: Pier Paolo Pasolini, Alojz Gradnik, Silvana Paletti Simon Gregorčič, Ljubka Šorli, Renato Quaglia, Janez Povše, David Bandelj, furlanska poezija
Objavljeno v RUNG: 04.11.2022; Ogledov: 901; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Medjezikovno posredovanje: onstran meja mojega jezika in mojega sveta : okrogla miza
Ana Toroš, druga izvedena dela

Opis: Različni vidiki medjezikovnega posredovanja odpirajo številna vprašanja: kako se s tovrstno problematiko srečujejo prevajalci znanstvenih in umetniških besedil, kako prevodna slovenska literarna dela sprejemajo tuji založniki, tuja publika in mediji ter kakšna je integracija prevedenih del v ciljnih književnostih. Zanimalo nas bo tudi kako prevajalčev osebni slog sooblikuje podobo danega besedila ter kako se s terminološkimi zagatami spopadata tako raziskovalec kot prevajalec znanstvenih besedil. Z gosti, raziskovalko in prevajalko dr. Matejko Grgič (FF UL in SLORI), prevajalcem in pesnikom Miho Obitom (Novi Matajur), literarno zgodovinarko in komparativistko dr. Ano Toroš (UNG) in zgodovinarjem dr. Brankom Marušičem se bo pogovarjala jezikoslovka dr. Danila Zuljan Kumar, sourednica nedavno izdane monografije Saggi scelti sulla storia, sulla lingua e sulla società slovena al confine italo-sloveno – prispevkov o sobivanju slovenske, italijanske in furlanske skupnosti na zahodni slovenski narodnostni meji.
Ključne besede: prevodi, Alojz Gradnik, čezmejnost
Objavljeno v RUNG: 27.05.2022; Ogledov: 1184; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Alojz Gradnik e le terre di confine
Ana Toroš, 2021, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Opis: V pričujočem priskevku bomo osvetlili pot Alojza Gradnika (1882–1967), pesnika in prevajalca na stičišču jezikov in kultur. Alojz Gradnik se je rodil v Goriških Brdih, ki so danes od Gorice ločena z državno mejo med Slovenijo in Italijo. V času Gradnikove mladosti je bilo to območje pod Avstro-Ogrskim okvirom. Gradnik je tako končal nemško gimnazijo v Gorici in študij prava na Dunaju. Njegov izobraževalni proces je potekal v nemščini. Druače je bilo v njegovem intimnem, domačem okolju. Gradnik se je rodil v narodnostno mešani družini, materi Furlanki in očetu Slovencu. Ker sorodnikov po očetovi strani ni poznal, je bil zelo navezan na furlanske sorodnike. Posledično se je že v otroških letih naučil furlanščine. Posebej močne vezi so se spletle med njim in njegovo sestrično po materini strani, Mario Samer, živečo v Trstu. S slednjo si je Gradnik intenzivno dopisoval v 30. letih prejšnjega stoletja, v času njegovega bivanja v Zagrebu, kjer je deloval kot eden od vrhovnih sodnikov tedanje Jugoslavije. Maria Samer mu je med drugim pomagala pri zbiranju gradiva za njegovo prevajalsko delo in prevajala njegove pesmi v italijanščino. Gradnik je namreč začel že kot študent, v letih pred razpadom Avstro-Ogrske, razmišljati o svoji medkulturni poziciji, med slovanskim in romanskim svetom, o njegovi dvojni kulturni dediščini. Posebej ga je navidhnil roman Heinricha Manna (1871–1950) Zwishen den Rassen (1907), ki govori o razpetosti glavne junakinje med romanskim in germanskim svetom. Na tej osnovi je nastal njegov sonet Vprašanje, vključen v njegovo zbirko De profundis (1926), v kateri se sprašuje o njegovi vmesni poziciji med slovanskim in romanskim svetom. Gradnik, kot obmejni človek, je želel stkati vezi med jeziki in kulturami, tako da je vse do jeseni njegovega življenja, poleg naporne službe sodnika, bogatega pesniškega opusa, prevajal številna dela in svetovne literarne zakladnice. V okviru obmejnosti gre omeniti njegovo antologijo Italijanske lirike (1940), pa tudi njegove prevode iz furlanske poezije. Kot človek na stičišču jezikov in kultur je našel mesto tako v slovenski kot v furlanski in italijanski literarni zgodovini in bil preveden v italijanščino in furlanščino. Gradnik je bil globoko zakoreninjen v njegov rodni, obmejni prostor, kar je pesniško izrazil v verzih iz pesmi Pojoča kri (1944). Sklenemo lahko z ugotovitvijo Otona Župančiča, pesnika slovenske moderne, Gradnikovega sodobnika, da je ključ do razumevanja posebnosti Gradnikove poezije ravno v njegovi medkulturni poziciji.
Ključne besede: Aljz Gradnik, večkulturnost, večjezičnost
Objavljeno v RUNG: 29.11.2021; Ogledov: 1413; Prenosov: 99
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
"O dolce terra" di Alojz Gradnik
Ana Toroš, predavanje na tuji univerzi

Opis: Alojz Gradnik, življenje in delo, pomen motiva zemlje v njegovem pesniškem opusu. Pomen njegovih furslanskih korenin pri razvoju njegove pesniške misli in njegovem prevajalskem delu.
Ključne besede: Alojz Gradnik, medkulturnost, večjezičnost, Maria Samer, E. Dughera, Furlani
Objavljeno v RUNG: 04.05.2021; Ogledov: 2295; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Srečanja: Intervju v oddaji na RAI, Radio Trst A, 10. 3. 2020
Ana Toroš, radijska ali televizijska oddaja, podkast, intervju, novinarska konferenca

Opis: Pogovor s prof. dr. Ano Toroš o njenem znanstvenoraziskovalnem delu.
Ključne besede: Alojz Gradnik, Trst, Maria Samer, Eduardo Dughera
Objavljeno v RUNG: 23.03.2020; Ogledov: 2998; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Ana Toroš: Potovanje po neznanih poteh tržaškosti in Gradnikove poezije : Mladika 2019
Lev Detela, 2020, recenzija, prikaz knjige, kritika

Opis: Recenzija znanstvene monografije.
Ključne besede: Alojz Gradnik, Maria Samer, Eduardo Dughera, Furlani
Objavljeno v RUNG: 28.02.2020; Ogledov: 2573; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Ana Toroš. Potovanje po neznanih poteh tržaškosti in Gradnikove poezije
Maja Črepinšek, 2020, recenzija, prikaz knjige, kritika

Opis: Recenzija znanstvene monografije v Bukli.
Ključne besede: Alojz Gradnik, Maria Samer, Eduardo Dughera, Furlani
Objavljeno v RUNG: 28.02.2020; Ogledov: 2585; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Potovanje po neznanih poteh tržaškosti in Gradnikove poezije
Ana Toroš, druga izvedena dela

Opis: Predstavitev znanstvene monografije - predavanje o literarnih stikih Alojza Gradnika z italijanskimi literarnimi krogi iz Trsta, s sestrično Mario Samer, Eduardom Dughera iz Argentine. Načrti za Gradnikovo pesniško zbirko Versi. Nastajanje Italijanske lirike.
Ključne besede: Alozj Gradnik, Maria Samer, Eduardo Dughera, Trst, Furlani
Objavljeno v RUNG: 26.01.2020; Ogledov: 2558; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh