1. Slikovita mesta, odmaknjene vasice in peščene plaže PortugalskeTina Škorjanc, druga izvedena dela Opis: Portugalci so znameniti pomorščaki, pridelovalci portovca, ljubitelji morske hrane, navdušeni deskarji na vodi, proizvajalci plute in potomci prvega imperija na svetu. Vabimo vas na zahodni del Iberskega polotoka, kjer bomo pot začeli v hriboviti in slikoviti prestolnici Lizboni. Potem pa bomo stopili nazaj v času in obiskali barvito srednjeveško mestece Óbidos, pod Unescom zaščitene srednjeveške samostane v Alcobaci in Batalhi ter mavrski grad v Sintri iz 8. stoletja. Po lekciji iz srednjeveške zgodovine se bo prileglo poležavanje ob atlantski obali v Nazaréju, nazdravljanje s portovcem v dolini reke Duoro in odkrivanje ljubke vasice Piodao. Popotovanje bomo zaključili v drugem največjem mestu, v Portu, od koder bomo poleteli nazaj proti domu.
Ključne besede: Portugalska, Lizbona, Porto, Coimbra, Piodao, reka Duoro, portovec, Nazare, Sintra, Batalha, Alcobaca, Guimaraes, Obidos
Objavljeno v RUNG: 31.08.2023; Ogledov: 565; Prenosov: 2
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Zgodovina utišanih glasovIvana Zajc, 2022, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: Dimitrije Kokanov, Nenadoma, reka, Mestno gledališče Ptuj, SNG Nova Gorica, predstava, kritika
Objavljeno v RUNG: 04.05.2023; Ogledov: 822; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Spremljanje kakovosti vode reke Reke (maj - avgust 2015)Asta Gregorič, Petra Makorič, Marta Stopar, Mladen Franko, 2015, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: Reka, kakovost vode, ionska kromatografija, TOC, vzorčenje
Objavljeno v RUNG: 02.03.2022; Ogledov: 1802; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. THE ASSESSMENT OF THE VIPAVA RIVER IN THE PERIOD 2018/2019 WITH THE COMPARISON OF THE PERIOD 2009–2011 : Group project: FINAL REPORTNataša Cvetković, Milica Čvorović, Kaja Karner, Klemen Levičnik, Manuel Persoglia, Nika Simčič, Aleksandar Terzić, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: reka Vipava, kakovost vode, onesnaževanje, namembnost zemljišča, invazivne vrste
Objavljeno v RUNG: 17.09.2019; Ogledov: 3268; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Zakaj univerza v Novi Gorici in kje?Zoran Božič, 2019, poljudni članek Opis: Odmev na intervju z dr. Danilom Zavrtanikom, rektorjem Univerze v Novi Gorici, in sicer v sklopu štirih prispevkov pod naslovom Univerza in kampus v solkanskem kamnolomu.
Ključne besede: univerza, lokacija, kamnolom, Solkan, geografsko vozlišče, zahodna narodnostna meja, reka Soča
Objavljeno v RUNG: 10.04.2019; Ogledov: 3118; Prenosov: 125
 Celotno besedilo (616,95 KB) |
6. VSEBNOST IZBRANIH ELEMENTOV V VODI, SEDIMENTIH IN BIOLOŠKIH VZORCIH REKE SAVEAna Brodar, 2017, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil ugotoviti kolikšna je obremenjenost reke Save s potencialno strupenimi elementi kot so: As, Cd, Cr, Cu, Pb, Ni in Zn. V ta namen smo določili koncentracije potencialno strupenih elementov v vzorcih sedimentov, vode, različnih vrstah rib in školjk. Vzorci so bili odvzeti iz reke Save v 12 vzorčnih točkah razporejenih od izvira do izliva v Donavo. Določitev posameznih koncentracij v vzorcih vod in sedimentov je pokazala, da koncentracije elementov naraščajo dol vodno. Najnižje koncentracije potencialno strupenih elementov smo izmerili na območju prvega merilnega mesta, v Mojstrani, ki predstavlja referenčno točko, kjer ni virov onesnaženja. Najvišje koncentracije elementov smo izmerili ob večjih mestih vzdolž reke, in sicer v Zagrebu, Sremski Mitrovici ter Beogradu.
Ekološko stanje sedimentov smo ocenili s smernicami za kakovost sedimentov, ki smo jih povzeli po literaturi. Rezultati so pokazali na slabo stanje sedimentov v Radovljici, Jasenovcu, Županji, Slavonskem Brodu, Sremski Mitrovici, Šabcu in Beogradu, kar je najverjetneje posledica vpliva težke industrije, kmetijstva in neočiščenih komunalnih odpadnih vod.
V školjkah in ribah so bile določene koncentracije As, Cd, Cu, Cr, Pb, Ni in Zn v območju koncentracij določenih v školjkah in ribah iz Donave. Z izračunom faktorja prenosa (TF) med sedimentom in ribami smo ugotovili, da vnos potencialno strupenih elementov v ribo ni povezan izključno s sedimentom, medtem ko je TF med klenom in ščuko za Cr in Pb na vzorčnih mestih Slavonski Brod in Beograd ter za Ni v Beogradu pokazal na morebitni prenos elementov po trofični verigi. Na vseh vzorčnih mestih so koncentracije Pb, Cd in As v mišicah rib pod maksimalno dovoljeno koncentracijo, ki je predpisana v EU direktivi 1881/2006, ki opredeljuje maksimalne dovoljene koncentracije v človeški prehrani. Kljub temu smo z izračunom indeksa zdravstvenega tveganja (HRI) ocenili tveganje, ki ga za zdravje ljudi predstavlja vnos potencialno strupenih elementov z uživanjem rib. HRI je pokazal potencialno tveganje samo za As, saj je bila vrednost 1 presežena za mreno v Čatežu, Zagrebu, Šabcu in Beogradu, za ščuko v Šabcu in Beogradu ter za klena v Beogradu.
Ključne besede: bioakumulacija, potencialno strupeni elementi, reka Sava, ribe, sedimenti, školjke, voda.
Objavljeno v RUNG: 09.06.2017; Ogledov: 5607; Prenosov: 242
Celotno besedilo (13,39 MB) |
7. Fizikalna, kemijska in biološka analiza reke Idrijce od izvira do izlivaMonika Ferfolja, 2016, diplomsko delo Opis: Reka Idrijca je zaradi 500-letnega rudarjenja, razvite industrije in bližine kmetijskih zemljišč potencialno zelo obremenjena reka. V diplomski nalogi smo se odločili analizirati fizikalne in kemijske parametre ter izvesti strupenostni test na bakterijah Vibrio fischeri, s katerimi smo ugotovili, na katerem delu od izvira do izliva je reka najbolj obremenjena ter poiskali vzroke za onesnaženje. Dobljene vrednosti smo primerjali z zakonsko predpisanimi mejnimi vrednostmi. Tako fizikalni, kot tudi kemijski parametri niso na nobenem merilnem mestu presegali zakonsko predpisanih mejnih vrednosti, kar nam pove, da reka Idrijca ni obremenjena reka. Enako velja za rezultate strupenostnega testa, ki so pokazali, da voda ni strupena za bakterije, saj se je njihova rast v večini vzorcev povečala. Najboljšo kakovost je reka Idrijca imela na prvem merilnem mestu (pri Lajštu), ki je najbližje izviru in kjer človek s svojimi aktivnostmi nima vpliva nanjo. Povišane koncentracije določenih parametrov pa smo dobili na četrtem merilnem mestu (po čistilni napravi Idrija).
Ključne besede: Reka Idrijca, onesnaženje rek, analiza reke, čistilna naprava, industrija
Objavljeno v RUNG: 30.09.2016; Ogledov: 5903; Prenosov: 277
Celotno besedilo (2,74 MB) |
8. |
9. |
