31. En ali več morfem-ov?Marko Simonović, Petra Mišmaš, druga izvedena dela Opis: V predavanju se posvečava mnogim funkcijam morfema -ov-. Tega lahko namreč zasledimo v kontekstu besedotvornih morfemov, npr. v glagolih (hud-ov-a-ti (se)), v svojilnih pridevnikih (Janez-ov), skupnih imenih (grm-ov-je) ali v samostalnikih, izpeljanih iz samostalnikov (bank-ov-ec), in v vlogi oblikotvornega morfema (npr. jezik-ov.rod.mn). Vprašanje, na katerega odgovarjava v tem predavanju, je, ali gre v vseh teh (na prvi pogled nepovezanih) okoljih za več morfemov, ki so le naključno enakoglasni, oziroma ali lahko vse te pojavitve -ov- analiziramo kot en sam morfem. V predavanju se bova zavzela za slednjo možnost.
Skladno s tem v analizi, ki je postavljena v okvir razpršene morfologije, pristopa, nastalega v okviru tvorbene slovnice (Halle & Marantz 1993), zabriševa tradicionalno razmejitev med oblikotvornimi in besedotvornimi morfemi. Morfem -ov- se namreč v funkcijah, na katere se bova osredotočila v predavanju, tj. oblikotvorni -ov- (jezik-ov, grad-ov-i) in svojilni -ov- (npr. Janez-ov in zdravnik-ov/kralj-ev), obnaša kot morfem brez specifičnega pomena, katerega funkcija je odvisna od samega okolja, v katerem se pojavi. Ključne besede: morfologija
razpršena morfologija
slovenščina
oblikotvorni morfemi
besedotvorni morfemi Objavljeno v RUNG: 01.07.2020; Ogledov: 2508; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
32. Tvorbeno jezikoslovje o slovenščiniFranc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer, druga izvedena dela Opis: Tvorbeno jezikoslovje je nastalo v petdesetih letih prejšnjega stoletja in se hitro razširilo po Severni Ameriki in drugod po svetu. Spodbudilo je tudi nastanek številnih variacij osnovne ideje ter tudi tako pripomoglo k prepoznavnosti splošnega jezikoslovja. V Sloveniji je bilo tvorbeno jezikoslovje dolgo časa obrobno, četudi smo imeli s tvorbenim jezikoslovje stik že vsaj od šestdesetih let. V zadnjih letih je število tvorbenih objav o slovenščini skokovito naraslo, zaradi česar se zdi primerno narediti pregled nekaj najodmevnejših objav, ki vključujejo slovenske podatke. Ključne besede: jezikoslovje, tvorbeno jezikoslovje, slovenščina, skladnja, pregled Objavljeno v RUNG: 04.11.2019; Ogledov: 2712; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
33. Potujoča jezikovna svetovalnica Fakultete za humanistiko (Nova Gorica)Franc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer, druga izvedena dela Opis: Potujoča jezikovna svetovalnica Fakultete za humanistiko je bila izvedena v okviru Tedna Univerze v Novi Gorici. Prvi del svetovalnice je bil izveden v sredo, 16. oktobra 2019, od 14.30 do 16.00 na Klubu goriških študentov v Novi Gorici (Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica).
V dogodku, namenjenem predvsem dijakom, smo obiskovalcem odgovorili na vprašanja o jeziku in jim predstavili orodja, s katerimi si bodo v prihodnje pri podobnih vprašanjih lahko pomagali tudi sami. Svoja vprašanja so lahko obiskovalci posredovali tudi vnaprej, največ vprašanj pa je bilo namenjenih prevzemanju in pregibanju lastnih zemljepisnih imen. Ključne besede: jezikoslovje, jezikovno svetovanje, slovenščina, pregibanje prevzemanje Objavljeno v RUNG: 17.10.2019; Ogledov: 3170; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
34. |
35. |
36. |
37. Kakšen, kateri, čigav – vse o pridevnikihFranc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer, druga izvedena dela Opis: V predavanju je podrobneje predstavljeno, kako se svetovni jeziki glede na rabo pridevnikov razlikujejo (npr. število pridevnikov) in kako so si podobni (hierarhije funkcijskih projekcij in, posledično, vrstni red pridevnikov), predstavljene so različne vrste pridevnikov in njihova raba, kako se pridevniki razlikujejo od drugih besednih vrst, kako otroci pridevnike usvojijo ter kako pridevniki vplivajo na naše opisovanje predmetov. Predstavljeni so eksperimenti, s katerimi ugotavljamo, ali lahko kot vir univerzalne hierarhije projekcij s pridevniki jemljemo splošno kognicijo. Ključne besede: pridevniki, pridevniška beseda, funkcijske projekcije, kartografija, slovenščina Objavljeno v RUNG: 25.10.2018; Ogledov: 4364; Prenosov: 0 |
38. Pogostejše prevzete besede (učno gradivo)Zoran Božič, 2018, drugo učno gradivo Opis: Navodila in gradivo za trajno usvojitev 400 prevzetih besed, vključujoč seznam in dvajset preizkusov znanja. Bodisi za delo v šoli bodisi za samostojno učenje. Preizkušeno na več generacijah dijakov Srednje družboslovne in ekonomske šole. Ključne besede: prevzete besede, tujke, sposojenke, srednja šola, slovenščina, SSKJ, preizkus znanja Objavljeno v RUNG: 18.10.2018; Ogledov: 3786; Prenosov: 137 Celotno besedilo (318,27 KB) |
39. Usvajanje načela maksimiziranja predpostavke v kontekstu slovenskih glagolov 'misliti' in 'vedeti'Manca Mušič, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na pragmatično načelo maksimiziranja predpostavke (Maximize Presupposition). Uporabljeni so bili rezultati eksperimentalne študije, ki je vključevala slovenska glagola misliti in vedeti. Glavni cilj raziskave je bil preveriti, pri kateri starosti je možno pri otrocih zaslediti poznavanje načela maksimiziranja predpostavke, njihovo zmožnost izračuna sklepov, ki jih načelo sproži, in izbire optimalne alternative. V eksperimentu sta sodelovali skupini otrok v starosti 5 in 7 let. Uporabljena metodologija in gradivo sta temeljila na referenčni študiji Stateve in drugih (2017), ki je proučevala vlogo dvojezičnosti na usvajanje načela. Rezultati magistrskega dela napeljujejo na obstoj razvojne osi usvajanja načela pred sedmim letom ter odpirajo vprašanja glede usvajanja faktivnega glagola vedeti pri petih letih. Ključne besede: pragmatika, jezikoslovje, usvajanje jezika, psiholingvistika, slovenščina Objavljeno v RUNG: 27.09.2018; Ogledov: 4899; Prenosov: 162 Celotno besedilo (1,25 MB) |
40. Didaktika jezika (dopolnjeno učno gradivo)Zoran Božič, 2018, drugo učno gradivo Opis: Gradivo vključuje naslednja poglavja: Glasoslovje, Pravopis, Besedoslovje, Samostalniška beseda, Skladnja, Jezik v času, prostoru in družbi ter Besediloslovje. Dodane so številne vaje in kontrolne naloge za preizkus znanja. Ključne besede: didaktika, jezikoslovje, slovenščina, knjižni jezik, srednja šola, socialne zvrsti, funkcijske zvrsti, besedilna skladnja, raba vejice, velika in mala začetnica, ortografija, naglasna znamenja, fonemi, frazemi, sklanjatve, samostalniški zaimki, vloge besedila Objavljeno v RUNG: 08.03.2018; Ogledov: 4857; Prenosov: 194 Celotno besedilo (1,61 MB) |