Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zakaj je burja najmočnejša v Vipavski dolini?
Samo Stanič, 2017, intervju

Opis: Ste se kdaj spraševali, zakaj je burja pri nas najmočnejša prav v Vipavski dolini? "Kriva" je pravzaprav reliefna slika Vipavske doline: burja je namreč pojav, ki nastane na zavetrni strani gorskih verig, kjer zaradi toka hladnega zraka čez oviro nastanejo močni pobočni vetrovi. Pojav je povezan s prisotnostjo toplih zračnih mas v nižinah JZ Slovenije in stabilnih hladnih zračnih mas nad osrednjo Slovenijo, ki se ob gorski pregradi prelivajo v dolino. Razgiban relief JZ Slovenije, ki se v manj kot tridesetih kilometrih preko Kraške planote in Vipavske doline dvigne na planoto Trnovskega gozda tudi s 1500 m nadmorske višine namreč omogoča razvoj burje v Vipavski dolini, katere poglavitna značilnost so močni sunki.
Ključne besede: burja, daljinsko zaznavanje, lidar, Vipavska dolina
Objavljeno v RUNG: 05.03.2018; Ogledov: 4789; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Značilnosti dinamike vsebnosti vodne pare v ozračju nad Vipavsko dolino z uporabo daljinskega zaznavanja s sistemom GPS : Diplomsko delo
Samo Škrlec, 2017, diplomsko delo

Opis: Vsebnost vodne pare v ozračju je ena pomembnejših meteoroloških spremenljivk pri numeričnem napovedovanju vremena kot tudi dolgoročnem preučevanju podnebja. Tradicionalni načini merjenja zaradi svojih pomanjkljivosti in stroškov obratovanja ne uspejo pokriti izredno heterogene prostorske in časovne porazdelitve vodne pare v ozračju. Z vse hitrejšim razvojem Globalnih navigacijskih satelitskih sistemov (GNSS), med katere sodi tudi Globalni sistem pozicioniranja (GPS), se vedno bolj uveljavlja daljinsko zaznavanje vsebnosti vodne pare v ozračju na podlagi zakasnitev satelitskih signalov GNSS. V ta namen smo v diplomski nalogi na podlagi skoraj dvoletnih meritev GPS z dvema načrtno postavljenima stacionarnima sprejemnikoma na območju Vipavske doline po uveljavljeni metodologiji, računali skupno vsebnost vodne pare v stolpcu ozračja nad postajo GPS in v sloju ozračja znotraj Vipavske doline – od dna do roba Trnovske planote. Rezultate vsebnosti vodne pare v ozračju smo nato analizirali, primerjali in ovrednotili na podlagi izračunane absolutne vlage in drugih meteoroloških podatkov iz bližnjih merilnih postaj, opisov razvoja vremena in fotografij vremenskih razmer na območju Vipavske doline. Ugotovili smo, da lahko prisotnost padavin ter specifične nehomogene porazdelitve vlažnih zračnih mas vplivajo na razlike v absolutni vlagi, določeni na merilnih postajah in povprečni absolutni vlagi v ozračju Vipavske doline, ocenjeni s pomočjo zakasnitve signalov GNSS.
Ključne besede: daljinsko zaznavanje, meteorologija GNSS, GPS, troposferska zakasnitev, absolutna vlaga
Objavljeno v RUNG: 30.05.2017; Ogledov: 6547; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

3.
Meritve hitrosti gibanja zračnih mas
Samo Stanič, Maruška Mole, Miha Živec, 2017, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V prispevku predstavljamo novo metodo merjenja smeri in hitrosti gibanja zračnih mas, ki temelji na kombinaciji aktivnega (lidarski sistem) in pasivnega (kamera) daljinskega zaznavanja atmosfere. S pomočjo lidarja smo določili razdaljo do oblakov, ki so služili kot sledilci v zračnem toku. Sočasno z lidarskimi meritvami smo fotografirali del neba, v katerega je bil usmerjen lidar. Iz meritev oddaljenosti oblakov ter njihovega premikanja smo izračunali hitrost potovanja oblakov in s tem tudi spodnjo mejo hitrosti zračne mase, ki je oblake nosila. Metodo merjenja hitrosti gibanja zračnih mas smo preizkusili na štirih testnih primerih v februarju in marcu 2016. Meritve so potekale v Ajdovščini v različnih vremenskih pogojih. Poleg naprav za daljinsko zaznavanje (lidar in optične kamere) smo za primerjavo uporabili tudi prizemne meritve vetra v Ajdovščini ter podatke vertikalne sondaže atmosfere v Vidmu in Ljubljani. Rezultati meritev vetra z daljinskim zaznavanjem se v vseh štirih opazovanih primerih relativno dobro ujemajo z rezultati sondaž, do odstopanj pa prihaja zaradi krajevnega in časovnega neujemanja sondaž z daljinskim zaznavanjem.
Ključne besede: daljinsko zaznavanje, veter, atmosfera
Objavljeno v RUNG: 10.02.2017; Ogledov: 5202; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
5.
Študij atmosferskih procesov v Vipavski dolini na podlagi razširjanja aerosolov
Maruška Mole, Longlong Wang, Asta Gregorič, Klemen Bergant, Luka Drinovec, Griša Močnik, Samo Stanič, Janja Vaupotič, Marko Vučković, 2016, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Vipavska dolina je geomorfološko dokaj zaprta, kar po eni strani omogoča pojav močne burje, po drugi strani pa ob stabilnih meteoroloških razmererah ugodne pogoje za kopičenje aerosolov znotraj prizemne mejne plasti. Poznavanje dinamike višinske porazdelitve aerosolov s sočasno uporabo prizemnih meritev omogoča raziskave lokalnih emisij aerosolov, transporta aerosolov na daljše razdalje ter značilnih atmosferskih struktur, ki se pojavijo v različnih vremenskih pogojih. Pri meritvah smo uporabili metode daljinskega zaznavanja z lidarjem, ki omogočajo opazovanje časovnega in prostorskega spreminjanja koncentracij aerosolov, ter točkovne meritve, ki omogočajo njihovo prepoznavanje in določanje njihovih lastnosti. Ugotovili smo, da je mogoče lidarske meritve uporabiti za študij vrste atmosferskih procesov in struktur v zelo različnih vremenskih pogojih. Opazili smo manjše konvekcijske strukture znotraj prizemne mejne plasti in gravitacijske valove nad njo. Meritve vsebnosti in lastnosti aerosolov pri tleh kažejo, da se lahko ob stabilnih atmosferskih pogojih v primerih povečanja lokalnih emisij njihove koncentracije hitro povečajo. Dinamiko in strukturo razširjanja aerosolov znotraj Vipavske doline bomo v prihodnje podrobneje raziskali s sočasnim prostorskim pregledovanjem z metodami daljinskega zaznavanja.
Ključne besede: aerosoli, atmosferski procesi, daljinsko zaznavanje, Vipavska dolina
Objavljeno v RUNG: 25.01.2016; Ogledov: 6629; Prenosov: 9
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Remote sensing of icelandic volcanic ash above Slovenia
Fei Gao, Klemen Bergant, Tingyao He, Samo Stanič, Darko Veberič, 2010, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: vulkanski prah, Slovenija, daljinsko zaznavanje, lidar
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 7133; Prenosov: 27
URL Povezava na celotno besedilo

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh