1. |
2. |
3. |
4. VPLIV ODTRANJEVANJA LISTOV IN UPORABE MREŽ ZA ZAŠČITO PRED PTIČI NA KOLIČINO PRIDELKA TER KAKOVOSTNE PARAMETRE GROZDJA IN VINA SORTE SAUVIGNONASSE (VITIS VINIFERA L.)Aljaž Namar, 2018, diplomsko delo Opis: Odstranjevanje listov v območju grozdov in uporaba mrež za zaščito pred ptiči sta pogosto uporabljeni vinogradniški strategiji, ki vplivata na mikroklimatske pogoje v grmu vinske trte ter posledično na količinske in kakovostne parametre pridelka. V okviru diplomskega dela smo v vinogradu sorte 'Sauvignonasse' v Pristavem (Brda), po načelu naključne razporeditve blokov trt, zastavili primerjavo med petimi ukrepi: UNT (brez tretiranja), ELR (razlistanje pred cvetenjem), LLR (razlistanje po cvetenju), REN (razlistanje po cvetenju in senčenje z rdečimi mrežami) ter BKN (razlistanje po cvetenju in senčenje s črnimi mrežami). Tekom dozorevanja smo v odvisnosti od ukrepa spremljali osnovne kakovostne, ob trgatvi pa tudi količinske parametre pridelka. Grozdje smo ločeno vinificirali in v vinih določili osnovne kakovostne parametre, vsebnost hlapnih tiolov ter opravili senzorično analizo. Z obravnavanimi ukrepi smo le v manjši meri vplivali na kakovostne parametre grozdja, medtem, ko smo, predvsem z ukrepom ELR, pomembneje vplivali na količino pridelka in težo grozdov. V vinih smo (v korist obravnavanjem ELR, LLR in REN) opazili razlike v koncentracijah sladkorja prostega ekstrakta, poleg različnih trendov vsebnosti skupnih titracijskih kislin pa smo z ukrepi povzročili tudi nekaj razlik v vsebnostih posameznih kislin (vinska, jabolčna) ter skupnih hlapnih kislin. V primerjavi s kontrolo smo opazili povečanje vsebnosti 4MMP pri obravnavnjih BKN in ELR ter povečanje 3MH pri LLR, BKN in REN. Natančnejši pregled povzročenih sprememb in rezultatov (enoletnih) primerjav je nakazal, da učinki na opazovane parametre niso tako preprosti in linearni, da bi omogočili sistematično optimizacijo oz. da so medsebojni vplivi različnih kombinacij vinogradniških strategij na parametre grozdja kompleksni ter jih moramo uvajati nadvse previdno. Ključne besede: 'Sauvignonasse' (Vitis vinifera L.), odstranjevanje listov v območju grozdov, mreže za zaščito pred priči, mikroklima, osnovni količinski in kakovostni parametri grozdja in vina, hlapni tioli. Objavljeno v RUNG: 06.03.2018; Ogledov: 6219; Prenosov: 217 Celotno besedilo (1,12 MB) |
5. Vpliv različnih tehnoloških postopkov predelave grozdja sorte Zelen (Vitis vinifera L.) na aromatične značilnosti vinaFranko Fabjan, 2017, diplomsko delo Opis: Poleg sorte, geo-klimatskih pogojev in vinogradniških strategij v vinogradu so tudi vinarjeve odločitve glede izbora vinifikacijskih postopkov tiste, ki lahko odločilno vplivajo na končno kakovost vina, vključno z njegovimi aromatskimi značilnostmi. Z različnimi prijemi ali postopki pred alkoholno fermentacijo in med njo lahko vplivamo predvsem na ekstrakcijo in ohranitev primarnih ter na tvorbo sekundarnih aromatskih spojin.
V okviru diplomskega dela smo s pomočjo modernih analitskih pristopov metabolnega profiliranja in tehnike GC/MS/MS preučevali vpliv različnih tehnoloških postopkov predelave grozdja (krioekstrakcija s suhim ledom, stik s celimi jagodami med fermentacijo, klasični pristop-kontrola) na vsebnost prostih in vezanih aromatičnih spojin v mladih vinih Zelen, letnik 2014. Preučili smo tudi vpliv obravnavanih tehnologij na senzorične lastnosti, vezane na zaznave vonja v mladih vinih.
Rezultati enoletnega poskusa so nakazali, da lahko s pomočjo krioekstrakcije v vinih Zelen povečamo izplene skupnih prostih aromatičnih kislin, estrov in terpenov, po drugi strani pa smo zaznali le trend povečanja vsebnosti skupnih višjih alkoholov pri vzorcih iz postopka dodajanja jagod med fermentacijo.
V primeru vezanih aromatskih spojin smo s pomočjo postopka dodajanja jagod v primerjavi s kontrolo opazili trende povečanja vsebnosti nekaterih vezanih estrov, norizoprenoidov in višjih alkoholov, krioekstrakcija pa je večinoma povzročila trende k niţjim vsebnostim vezanih aromatskih spojin glede na kontrolne vzorce.
Nazadnje so se tudi senzorična opazovanja z vonjem povezanih lastnosti vin zaključila preteţno v prid postopku z dodajanjem jagod med fermentacijo. Ključne besede: 'Zelen' (Vitis Vinifera L.), alternativni pristopi v predelavi grozdja, krioekstrakcija, dodajanje sveţih jagod med alkoholno fermentacijo, proste aromatične spojine v vinu, vezane aromatične spojine v vinu, senzorika vina Objavljeno v RUNG: 23.01.2017; Ogledov: 7651; Prenosov: 316 Celotno besedilo (1,16 MB) |
6. Vpliv vinogradniških tehnologij na vsebnost metabolitov v grozdju sorte ‘Modra frankinja’Ana Marija Tomše, 2015, diplomsko delo Opis: V grozdju sorte ‘Modra frankinja’ (Vitis vinifera L.), vinorodni okoliš Dolenjska, smo
leta 2013 preučevali vpliv vinogradniških tehnologij: odstranjevanja listov v predelu
grozdja (razlistanja) pred fazo cvetenja in redčenja grozdja v fazi vèraison v primerjavi
s kontrolo. Grozdje smo vzorčili teden pred trgatvijo, v času trgatve in teden po tem. V
svežem grozdnem soku smo določili vsebnost suhe snovi, skupnih titrabilnih kislin in
pH-vrednost. Vsebnost in profil antocianov smo določili v metanolnih ekstraktih
grozdnih kožic s pomočjo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti. Redčenje
grozdja v fazi vèraison je vplivalo na statistično značilno večje povprečne: mase kožic,
vsebnosti suhe snovi in pH-vrednosti v primerjavi z razlistanjem pred fazo cvetenja ob
času trgatve in teden po tem, medtem ko se kontrola ni statistično značilno razlikovala
od redčenja grozdja. Razlike v povprečni masi grozdja in vsebnosti skupnih titrabilnih
kislin med tehnologijami niso bile statistično značilne ob nobenem terminu vzorčenja.
Povprečna vsebnost skupnih monomernih antocianov v grozdju je bila ob času trgatve
največja pri redčenju grozdja v fazi vèraison, vendar razlike med tehnologijami niso bile
statistično značilne. Malvidin 3-glukozid je najbolj zastopan antocian pri sorti ‘Modra
frankinja’. Lastnost sorte je tudi manjša vsebnost acilatov od kumaratov. Redčenje
grozdja v fazi vèraison je najbolj vplivalo na izboljšano kakovost grozdja glede na
spremljane parametre. Ključne besede: ‘Modra frankinja’ (Vitis vinifera L.), odstranjevanje listov pred fazo
cvetenja, redčenje grozdja v fazi vèraison, antociani, profil antocianov. Objavljeno v RUNG: 15.09.2015; Ogledov: 7782; Prenosov: 308 Celotno besedilo (3,95 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. |