Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Polyphenol profiles in white wines : a ǂcomparative analysis of vinification methods
Avtorji:ID Mihajlovska, Magdalina (Avtor)
ID Mozetič Vodopivec, Branka (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke: Gradivo nima datotek, ki so prostodostopne za javnost. Gradivo je morda fizično dosegljivo v knjižnici fakultete, zalogo lahko preverite v COBISS-u. Povezava se odpre v novem oknu
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Raz. nal. na višji ali visoki šoli
Organizacija:UNG - Univerza v Novi Gorici
Opis:In our graduation seminar, we studied the effects of extended maceration of grape mash on polyphenol extraction in white wine production. Data from the literature show that grape variety plays an important role in the influence of the skin contact procedure on the extraction of phenolics. The polyphenol content of Chardonnay was improved by 24-hour cryomaceration of the mash at 8.0°C and 6.0°C, whereas no such effect was observed at 4.0°C. In the case of Malvasia, the maximum amount of caftaric and caffeic acid was obtained after 21 days of post-fermentation maceration at 16.0°C. These findings underscore the potential of controlled maceration to enrich white wines with greater complexity and antioxidant capacity. However, polyphenols are very susceptible to oxidation, especially during the initial stage of grape processing, leading to the formation of brown pigments and an amber color in such wines, which may also occur during the aging process if the phenolic-rich white wine is not sufficiently protected by other antioxidants. The changes in phenolics during prolonged maceration or aging of vintage white wines are not yet well understood. Further research is needed to elucidate the chemical reactions and transformations of polyphenols during prolonged skin contact and aging in order to develop targeted approaches to produce high-quality white wines with prolonged maceration of the mash with desirable sensory and health-promoting properties.
Ključne besede:polyphenols, white wine, skin contact, winemaking procedures
Kraj izida:Nova Gorica
Kraj izvedbe:Nova Gorica
Založnik:M. Mihajlovska
Leto izida:2024
Leto izvedbe:2024
Št. strani:11 str.
PID:20.500.12556/RUNG-9151 Novo okno
COBISS.SI-ID:204537347 Novo okno
UDK:634.8+663.2
NUK URN:URN:SI:UNG:REP:PJYV0ZGC
Datum objave v RUNG:19.08.2024
Število ogledov:413
Število prenosov:0
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:26.06.2024

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Profil polifenolov belih vin: primerjalna analiza različnih postopkov vinifikacije
Opis:V diplomskem seminarju smo preučevali učinke podaljšane maceracije drozge grozdja na ekstrakcijo polifenolov v pridelavi belih vin. Podatki iz literature kažejo da pri vplivu vrste postopka na izplen fenolov, igra sorta pomembno vlogo. Vsebnost polifeolov se je pri sorti Chardonnay izboljšala s postopkom 24 urne kriomaceracije drozge pri 8.0°C in 6.0°C, medtem pri 4.0°C takšnega vpliva niso opazili. Pri vinu Malvazija so največ kaftarne in kavne kisline uspeli pridobiti z 21-dnevno postfermentativno maceracijo pri 16.0°C. Te ugotovitve poudarjajo potencial nadzorovane maceracije za obogatitev belih vin z večjo kompleksnostjo in antioksidativno zmogljivostjo. Vendar so polifenoli zelo dovzetni za oksidacijo, zlasti v začetni fazi predelave grozdja, kar vodi v nastanek rjavih pigmentov in jantarno barvo takih vin, do česar pa lahko pride tudi procesu staranja, če belo vino, bogato s fenoli ni dovolj zaščiteno z drugimi antioksidanti. Opažamo, da spremembe fenolov med daljšo maceracijo ali staranjem tovrsnih belih vin še niso dobro poznane. Potrebne so tudi nadaljnje raziskave za pojasnitev kemijskih reakcij in pretvorb polifenolov med daljšim stikom s kožo in staranjem, da bi razvili ciljno usmerjene pristope za proizvodnjo visoko kakovostnih belih vin s podaljšano maceracijo drozge z želenimi senzoričnimi in zdravju koristnimi lastnostmi.
Ključne besede:polifenoli, belo vino, stik s kožicami, postopki pridelave


Nazaj