Izpis gradiva

A+ | A- | | SLO | ENG

Naslov: Diskretnost seznamov in informacijski obrat v humanistiki Avtorji: ID Bovcon, Narvika (Avtor) ID Vaupotič, Aleš (Avtor) Datoteke: Diskretnost+seznamov+in+informacijski.pdf (482,68 KB) MD5: 74DEB5F2F9288F7C85EDAD30D6CA5318   https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/692/1069/11042   Jezik: Slovenski jezik Vrsta gradiva: Neznano Tipologija: 1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Organizacija: UNG - Univerza v Novi Gorici Opis: Besedilo obravnava informacijski obrat, ki današnjo realnost razume kot infosfero, agente v njej pa kot relacijsko povezane informacijske organizme, človeške, naravne ter umetne ali hibridne. Pri razumevanju komunikacijskega delovanja sodobnih algoritmov izhaja iz ugotovitev Elene Esposito, ki razlikuje med informativnostjo sporazumevanja in inteligenco ter najde kontingentnost, ki je temelj za dojemanje inteligentnih odzivov v komunikaciji, ne v algoritmih, ampak v velepodatkih, kamor so jo odložili ljudje pri izdelavi in uporabi spleta. Podatke, organizirane v obliki diskretnih seznamov, ki jih pridobimo z odstranitvijo konteksta, algoritmi obdelujejo: reorganizirajo in asociativno povezujejo. Podobno kot v računalništvu obravnava sisteme tudi humanistika, na obeh področjih imamo opravka z diskretnimi podatki. Ta skupna lastnost podatkov v humanistiki in računalništvu omogoča prenos metod med disciplinama, npr. metodo ravni abstrakcije za obravnavanje sistema, zato v nadaljevanju predstavimo delovanje Turingovih strojev, njihovo števnost izračunljivih števil, povezano z mehanskostjo postopka. Implikacije Turingovih odkritij so pobuda za informacijsko filozofijo Luciana Floridija, ki informacijskemu obratu reče tudi četrta revolucija človeškega samorazumevanja in ga obravnava v tetralogiji, posvečeni infosferi. Predstavljena je Floridijeva konceptualna logika informacij, ki je logika načrtovanja modela sistema, ki zadosti zahtevam in skozi izdelovanje proizvaja vednost ab anteriori. Gre za inženirskooblikovalsko metodo, ki je v vedno bolj konstrukcionistično naravnanem svetu tudi metoda za podajanje odgovorov na odprta filozofska vprašanja. V sklepu besedila metodo izdelave informacijskega modela sistema predstavimo na primeru digitalnohumanističnega projekta, ki uporablja digitalizirano zbirko umetniških del, interdisciplinarno sodelovanje in računalniške algoritme za generiranje novih informacijskih organizmov, tj. modelov, ki interpretirajo Rembrandtov umetniški sistem. Ključne besede: informacijski obrat, digitalna humanistika, informacijski organizem, metoda ravni abstrakcije, informacijska logika načrtovanja Status publikacije: Objavljeno Verzija publikacije: Objavljena publikacija Leto izida: 2024 Št. strani: str. 212-234, 251-253 PID: 20.500.12556/RUNG-9793  COBISS.SI-ID: 222780163  UDK: 7.01:004.032.6 DOI: 10.51938/9789612974633  NUK URN: URN:SI:UNG:REP:DOQEDK5G Datum objave v RUNG: 17.01.2025 Število ogledov: 153 Število prenosov: 0 Metapodatki:    Citiraj gradivo Navadno besedilo BibTeX EndNote XML EndNote/Refer RIS ABNT ACM Ref AMA APA Chicago 17th Author-Date Harvard IEEE ISO 690 MLA Vancouver : Kopiraj citat

Skupna ocena: (0 glasov) Vaša ocena: Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. Objavi na: Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del monografije

Naslov:	Vizualnost v času posthumanizma : okoljska etika, ekofeminizem, kibernetika in digitalna humanistika v umetnosti in oblikovanju
Uredniki:	Uršula Berlot Pompe
Kraj izida:	Ljubljana
Založnik:	Založba Univerze
Leto izida:	2024
ISBN:	978-961-297-464-0
COBISS.SI-ID:	215497731

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:	ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Program financ.:	Raziskovalni projekt
Številka projekta:	J7-3158
Naslov:	Trajnostna digitalna hramba slovenske novomedijske umetnosti
Akronim:	TDHSNMU

Licence

Licenca:	CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:	To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Discreteness of lists and the information revolution in the humanities
Opis:	This paper deals with the information revolution, which understands today’s reality as an infosphere and the agents in it as relationally connected information organisms, human, natural and artificial or hybrid. In understanding the communicative function of contemporary algorithms, it draws on the findings of Elena Esposito, who distinguishes between the informativeness of communication and intelligence, and finds the contingency that underlies the perception of intelligent responses in communication, not in algorithms, but in big data where humans have deposited it when creating and using the internet. Data organised in the form of discrete lists, obtained by removing context, is processed by algorithms: reorganised and associatively linked. The humanities deal with systems in a similar way to computer science, and in both fields we are dealing with discrete data. This common property of data in the humanities and computer science allows the transposal of methods between disciplines, e.g. the method of levels of abstraction for dealing with a system, so in the paper we present the operation of Turing machines, their multiplicity of computable numbers, linked to the mechanics of the process. The implications of Turing’s discoveries are the impetus for the philosophy of information of Luciano Floridi, who also calls the information revolution the fourth revolution of human self-understanding and discusses it in a tetralogy dedicated to the infosphere. We set out Floridi’s conceptual logic of information, which is the logic of designing a model of a system that satisfies requirements and produces knowledge ab anteriori through elaboration. It is an engineering-design method which, in an increasingly constructionist world, is also a method for providing answers to open philosophical questions. In the conclusion, we set out the method of producing an information model of a system through the example of a digital-humanities project that uses a digitised collection of artworks, interdisciplinary collaboration and computer algorithms to generate new information organisms, i.e. models that interpret Rembrandt’s art system.
Ključne besede:	informational turn, digital humanities, inforg, method of levels of abstraction, informational logic of design

Nazaj