1. Branje kot ustvarjanje : motiviranje za branje pri Gianniju Rodariju in Motserrat SartoBarbara Pregelj, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Branje velja za receptivno in pasivno dejanje, hkrati pa je vse več raziskovalcev, ki poudarjajo njegovo kompleksnost (Pečjak), individualnost (radikalni konstruktivizem) in ustvarjalne vidike (Armstrong). Besedna zveza ustvarjalnega branja se pojavlja tudi v slovenskem prostoru, najprej pri Mileni Blažić, pozneje tudi pri Igorju Saksidi. Pojem bralne pismenosti postane tudi eden ključnih pojmov didaktike književnega pouka kot izrazito dejaven in večplasten pojem, ki presega zgolj receptivno držo.
Ključne besede: ustvarjalnost, branje, igra, vzgoja, motiviranje za branje, bralnomotivacijske strategije
Objavljeno v RUNG: 13.09.2024; Ogledov: 551; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Kako je razvoj novih tehnologij vplival na filmsko industrijo : diplomsko deloStaš Zupanc, 2024, diplomsko delo Opis: Rast in napredek filmske industrije sta se skozi leta skokovito širila. Očetje filma, kot so Edison, Muybridge in brata Lumiere, so že pred več kot 100 leti ustvarili temelje, na katerih gradimo še danes. Razvoj novih tehnologij, kot so uporaba zvoka v filmu, barvne slike ter kasneje še računalniško ustvarjenih vidnih učinkov, je imelo in še ima zelo močan pozitivni vpliv na celotno filmsko industrijo. Digitalne filmske kamere in digitalna video montaža sta precej poenostavili produkcijo filmov ter režiserjem odprla popolnoma nova obzorja idej. Meja za takšne ali drugačne presežne izjemnosti v filmih je postala le avtorjeva ustvarjalnost. Finančni in logistični problemi so se zmanjšali, celotna proizvodnja avdio vizualnih vsebin pa je postala dostopna tudi širši javnosti. Kljub vsej tehnologiji in trenutni zlati dobi filma, pa se z uporabo umetne inteligence stalen razvoj filmskega sveta še dolgo ne bo ustavil.
Ključne besede: zgodovina filma, filmska industrija, filmski trak, digitalizacija, filmske kamere, montaža, ustvarjalnost, umetna inteligenca, pametni telefoni, spletne podlage, diplomske naloge
Objavljeno v RUNG: 05.09.2024; Ogledov: 651; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (2,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Novi Goriški Bauhaus : onstran družbenega in okoljskega hazarderstvaPeter Purg, 2021, strokovni članek Ključne besede: Nova Gorica, nova kultura, kreativne prakse, Go!2025, kampusi, hoteli, avantgardna ustvarjalnost, trajnostni napredek, radikalne tehnološke inovacije
Objavljeno v RUNG: 21.05.2021; Ogledov: 2865; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. Branje kot ustvarjanje : motiviranje za branje pri G. Rodariju in M. SartoBarbara Pregelj, 2020, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Branje velja za receptivno in pasivno dejanje, hkrati pa je vse več raziskovalcev, ki poudarjajo njegovo kompleksnost (Pečjak), individualnost (radikalni konstruktivizem) in ustvarjalne vidike (Armstrong). Avtorica prispevka primerja Rodarijeve zamisli iz knjige Grammatica della fantasia (sl. prevod Srečanje z domišljijo, 1996) z bralnomotivacijskimi strategijami, ki jih je s sodelavci zasnovala M. M. Sarto in so v slovenščini izšle v knjigi Motiviranje za branje z izkušnjami slovenskih motivatork in motivatorjev branja (2015), pri tem pa izpostavi izvedbo različnih bralnomotivacijski strategij, pri katerih izstopajo elementi igre in ustvarjalnosti.
Ključne besede: branje, motiviranje za branje, ustvarjalnost, G. Rodari, M. Sarto
Objavljeno v RUNG: 06.01.2021; Ogledov: 2891; Prenosov: 26
 Povezava na celotno besedilo |
7. Ustvarjalni vidiki prevajanjaAna Beguš, Francisco Tomsich, Barbara Pregelj, 2020, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Eden od klišejskih očitkov prevajalcem in prevajalkam je, da je njihovo delo obrtniško in neustvarjalno. Ali je sploh mogoče vstopati v besedilo, v izvirnik in ga brez kančka ustvarjalnosti prenesti v drug jezik? Dejansko velja ravno nasprotno: prevajalec se ustvarjalnosti sploh ne more izogniti, tako pri razreševanju konkretnih prevodnih dilem v besedilu kot tudi in še izraziteje v svoji specifični posredniški vlogi, ki je avtorjevi enakovredna. Prevajanje je kot ustvarjalno dejanje izbire – kot estetsko in epistemsko poustvaritev (transcreation) – razumel tudi brazilski pesnik, literarni kritik in prevajalec Haroldo de Campos, pri čemer je anticipiral nekatera kasnejša spoznanja v teoriji prevajanja, npr. Lefeverjev koncept predelave (rewriting). V članku njegovo razumevanje prevajanja apliciramo na posamezne primere iz prakse, predvsem iz mladinskih besedil in poezije.
Ključne besede: prevajanje, ustvarjalnost, trankreacija, poustvaritev
Objavljeno v RUNG: 06.01.2021; Ogledov: 3021; Prenosov: 18
Povezava na celotno besedilo |
8. |
9. |
10. |
