Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:RE-CONCEPTUALIZATION OF THE CONSERVATION THEORY FOR THE MANAGEMENT OF ARCHAEOLOGICAL HERITAGE
Avtorji:ID Jokilehto, Jukka (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Dobričič, Saša (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Ali, Usman (Avtor)
Datoteke:.pdf RAZ_Ali_Usman_i2017.pdf (2,37 MB)
MD5: 93E6A47824C18D13071B5312774DC13F
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FPŠ - Fakulteta za podiplomski študij
Opis:ver the last few decades, the concept of “authenticity” has commonly been used as a criterion for heritage conservation and management in various regions around the world. In 1994, ICOMOS adopted the Nara document on Authenticity as an international recommendation to draw the attention of policy and decision makers on the values of cultural heritage, stressing on interdisciplinary of approaches. Interdisciplinary research of heritage studies includes analysis and evaluation methods to redefine the theories and methodologies of heritage preservation and management in different contexts. But, when dealing with Archaeological Heritage Management, various difficulties emerge in the adoption of prescribed criteria for heritage conservation and management. The aim of this research is to examine and evaluate the compatibility and potential adaptation of these significant criteria from the Heritage International practice (I.e. UNESCO), including the spheres of law and philosophy, in the Management of Archaeological Heritage. Consequently, this dissertation is articulating according to the following concepts: 1. UNESCO already prescribed parameters and criteria of conservation and management of cultural heritage, but their full applicability on Archaeological Heritage Management should be verified; 2. The level of similarities and differences between Cultural and Archaeological Heritage in the conservation and management process should be discussed to highlight potential new research channels; 3. Is the adoption of the concept of Authenticity as a criterion, prescribed in UNESCO Operational Guideline, compatible enough to be applied to the Management of Archaeological Heritage or not? 4. Archaeological practice as a source of information provides various data and parameters. Are these attributions determining the management? This dissertation concludes that thematic divisions of heritage studies foster and formulate various models and concepts (implicitly and explicitly), which determine many substantial criteria and integrated factors for the sustainability of archaeological heritage. These criteria and factors give 7 importance to the common theoretical and methodological research in archaeological heritage conservation theory and practice.
Ključne besede:World Heritage Studies, Archaeological Heritage Management, Authenticity, Heritage Conservation, Archaeological Theories, Heritage International Doctrine.
Kraj izida:Nova Gorica
Leto izida:2017
PID:20.500.12556/RUNG-3113-dedbd240-a939-ab68-4279-b9399d1d01da Novo okno
COBISS.SI-ID:4821755 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UNG:REP:BHRW19R3
Datum objave v RUNG:22.06.2017
Število ogledov:6254
Število prenosov:1578
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Rekonceptualizacija konservatorske teorije za upravljanje arheološke dediščine
Opis:V zadnjih nekaj desetletjih, se je koncept "avtentičnosti" pogosto uporabljal kot merilo za ohranjanje in upravljanje dediščine v različnih regijah po vsem svetu. Leta 1994, je ICOMOS sprejel listino iz Nare o avtentičnosti kot mednarodno priporočilo, ki naj bi opozorilo politiko in nosilce odločanja o vrednotah kulturne dediščine, s poudarkom na interdisciplinarnih pristopih. Interdisciplinarno raziskovanje dediščine vključuje analizo in evalvacijske metode za ponovno opredelitev teorij in metodologij za ohranjanje in upravljanja dediščine v različnih kontekstih. Toda, v primeru upravljanja arheološke dediščine, se pojavljajo različne težave pri sprejetju predpisanih meril za njeno ohranjanje in upravljanje. Cilj te raziskave je preučevanje in ocena kompatibilnosti in morebitnih prilagoditev pomembnih kriterijev mednarodne prakse v ohranjanju dediščine (t.i. UNESCO), vključno s pristopi s področja prava in filozofije v upravljanju arheološke dediščine. Posledično je disertacija artikulirana v skladu z naslednjimi pojmi: 1. UNESCO je že predpisal parametre in merila za ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, vendar je potrebno preveriti uporabnost le teh v upravljanju arheološke dediščine; 2. Stopnja podobnosti in razlik med kulturno in arheološko dediščino v procesu ohranjanja in upravljanja bi bilo treba razpravljati ter izpostaviti morebitne nove raziskovalne poti; 3. Ali je sprejetje koncepta avtentičnosti kot merila, predpisanega v UNESCO-vih operativnih smernicah, dovolj kompatibilno, za upravljanje arheološke dediščine ali ne? 4. Arheološka praksa kot vir informacij ponuja različne podatke in parametre. Ali te značilnosti določajo upravljanje arheološke dediščine? Disertacija ugotavlja, da tematska delitev dediščinskih študij spodbuja in oblikuje različne modele in koncepte (implicitno in eksplicitno), ki 9 določajo veliko stvarnih meril in integriranih dejavnikov za trajnost arheološke dediščine. Ta merila in dejavniki dajejo pomen skupnega teoretičnega in metodološkega raziskovanja v arheološki teoriji in praksi ohranjanja dediščine.
Ključne besede:študija Svetovna dediščine, upravljanje arheološke dediščine, avtentičnost, ohranjanje dediščine, arheološke teorije, doktrina svetovne dediščine.


Nazaj