11. Odstopanja od motošportne fotografijeLuka Carlevaris, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo Odstopanja od motošportne fotografije obravnava dva žanra športne fotografije. Naloga je razdeljena na dva dela. Ker je v središče praktičnega dela diplome postavljena tema avtomobilističnih dirk, prvi del govori o motošportu in fotografiji, ki se ukvarja s tem področjem. Predstavlja njen razvoj od začetka do danes. Dotika pa se tudi njenega tehnološkega razvoja.
Pri izdelavi fotografske serije ni bila uporabljena klasična reportažna fotografija, zato se drugi del posveča osebnemu pristopu fotografiranja športa, katerega končni izdelki so konceptualna dela, ki jih nismo vajeni videvati v medijih in reklamah, saj ne prikazujejo vrhuncev športnega dogajanja in zmagovalcev.
Za temo raziskovanja je bilo določeno, kako lahko fotograf predstavi samega sebe skozi fotografijo športa. Namen je, da bi bralec spoznal, da je fotografska serija, ki na prvi pogled ni umetniške narave, lahko osebno izpovedna.
Po teoretičnem delu sledi opis praktičnega dela diplomske naloge, fotografske serije z naslovom Barve hitrosti. Ta ne predstavlja motošporta kot takega, ampak avtorja in njegov pogled kot oboževalca tovrstnega športa, ki ne posveča pozornosti zgolj avtom in dirkačem, temveč tudi gledalcem, mehanikom, atmosferi in detajlom.
Keywords: Športna fotografija, motošportna fotografija, avtomobilistične dirke, drugačen pristop, fotografska serija
Published in RUNG: 04.07.2022; Views: 1391; Downloads: 68
 Full text (8,63 MB)
This document has many files! More... |
12. Sarival Sosič: Sodobna slovenska umetnostSarival Sosič, invited lecture at foreign university Abstract: Predstavitev sodobne slovenske likovne umetnosti z izbranimi primeri. predavanje o likovnih poetikah nekaterih najbolj uveljavljenih umetnikih v Sloveniji. To umetniki so: Slikar JOŽE TISNIKAR, Fotograf STOJAN KERBLER, fotograf Miroslav ZDOVC, Kiparka DRAGICA ČADEŽ, kipar Mirsad BEGIĆ
Keywords: sodobno slovensko kiparstvo, sodobna fotografija, likovne poetike, žalost v likovni umetnosti, figura v kiparstvu, fotografije življenja in vsakdanjosti
Published in RUNG: 22.07.2020; Views: 2635; Downloads: 0 |
13. Avgust Berthold, peti slovenski impresionist in njegova prva razstava v Beogradu / Avgust Berthold, peti slovenački impresionist i njegova prva izložba v BeograduSarival Sosič, 2019, original scientific article Abstract: Avgust Berthold je bil dinamična, aktivna in ustvarjalna osebnost, ki je krepko zaznamovala naš kulturni prostor v začetku dvajsetega stoletja. Kot sopotnik slikarjev impresionistov je z njimi aktivno sodeloval, hkrati pa sam ustvarjal kvalitetne umetniške fotografije, zato ga danes razumemo kot petega slovenskega impresionista. Tako kot ostali štirje impresionisti je tudi Berthold zaslužen za to, da je postavil slovensko umetnosti ob bok takratni evropski umetnosti. Za njegovo razgibano delovanje je pomembna 1. jugoslovanska umetniška razstava iz leta 1904 v Boogradu, na kateri je razstavil 12 fotografij (Portret, Del iz okolice Münchna, Zima, Pod snegom, Moja ljubezen, Samota, Portret slikarja Riharda Jakopiča, Del iz škofjeloške okolice, Kronberg na Taunusu, Noč, Večer, Poletje). Te fotografije so bile izdelane v gumijevem postopku in zato zelo podobne impresionističnim slikam. Motivno so prevladovale impresije intimnega pejsaža, pomeben fotografski portret s te razstave pa je zagotovo Portret slikarja Riharda Jakopiča.
Keywords: piktorialistična fotografija, slovenska fotografija v začetku 20. stoletja, umetniška fotografija, peti slovenski impresionist, slovenski impresionizem, umetniški fotograf, fotografija in razstavljanje
Published in RUNG: 21.07.2020; Views: 2677; Downloads: 0
This document has many files! More... |
14. Avgust Berthold, peti slovenski impresionist (1880-1919)Sarival Sosič, 2020, original scientific article Abstract: Avgust Berthold (1880–1919) je bil prvi fotograf na Slovenskem, katerega fotografije so prešle iz obrtne na kvalitetnejšo in evropsko primerljivo raven. Bil je dinamična, aktivna in ustvarjalna osebnost, ki je krepko zaznamovala naš kulturni prostoru. Njegov opus potrjuje veliko estetsko širino in izrazno moč fotografskega medija v začetku 20. stoletja. Ustvaril je nekaj pomembnih fotografskih del (Sejalec, Orači, različne žanrske podobe ljudi pri vsakdanjih opravilih, več motivov brez in narave v različnih letnih časih, motive morja in jadrnic, motive z arhitekturnimi poudarki, na primer podobe iz Benetk, portrete Riharda Jakopiča, Ivana Groharja in Ivana Cankarja ter portrete mnogih takrat znamenitih Slovencev, Devin, Crngrob, motive iz Postojnske jame …), ki sodijo v vrh takratne slovenske likovne umetnosti. Kot sopotnik slikarjev impresionistov je z njimi aktivno sodeloval in po pregledu ter analizi njegovega dela ga lahko umestimo med slovenske impresioniste – danes je Avgust Berthold peti slovenski impresionist –, torej umetnike, ki so postavili slovensko umetnost ob bok takratni evropski umetnosti. Izpostaviti pa je potrebno tudi, da je pri oblikovanju ter izdaji slovenskega evra 2007, oblikovalec Miljenko Licul kot edino likovno pobodo na slovenskih evrih izbral prav Bertholdovega Sejalca in ga umestnil na 5 centov. Leta 2008–2009 pa je bila v Norodni galeriji Ljubljana pripravljena obsežna razstava za naslovom Slovenski impresionisti in njihov čas 1890–1920. Na tej razstavi so v posebnem razstavnem prostoru (razstavni sobi) razstavili izbrana in najboljša dela fotografa Avgusta Bertholda. Na njej je Berthold dobil zasluženo priznanje kot peti slovenski impresionisti, s poudarkom, da je glede na njegovo ustvarjalno delo in življenje, povezave in potovanja bil prav on tisti, ki je v naš takratni prostor prinašal nove, sveže in najmodernejše ideje, znanje in poglede na umetniška dogajanja tistega časa in prostora. Prav to tezo lahko potrdi Bertholdovo poznanstvo z razgledanim in uveljavljenim nemško avstrijskim modernističnim pesnikom Rainerjem Maria Rilkejem. Po razstavi so njegova dela postala del nacionalne kulturne dediščine Slovenije in so danes sestavni in razstavni del zbirke Narodne galerije Ljubljana.
Keywords: piktorialistična fotografija, peti slovenski impresionist, sejalec v fotografiji, umetniška fotografija, žanrska fotografija, nacionalna dediščina, fotograf umetnik
Published in RUNG: 21.07.2020; Views: 2510; Downloads: 0
This document has many files! More... |
15. Telo je prostor podobSarival Sosič, 2019, preface, editorial, afterword Abstract: Telo je naravni prostor podob, na njem ali v njem se lahko tvori izrazni sistem poln pomenskih zgostitev; telo je kraj mnogoterosti podob. Ima značilno »reliefnost«, in ko se izpostavi določen element ali segment telesa, npr. glava ali intimnejši predeli, se pričnejo gostiti posebne telesne mimike (oblike) in prav v izbranih akcentih telesa ustvarjalka Tina Kolenik domiselno prehaja od podob iz realnega življenja k likovno stopnjevanim izraznostim. Namreč umetnost danes je velikokrat praktična in tako v soodvisnosti z vsakdanjostjo, a hkrati v sebi še vedno ohranja kognitivni sistem ter metaforične nivoje, skozi katere gledamo dlje od gole realnosti, tja proti najbolj poglobljenim osebnim likovnim zgodbam. Telo in vse kar se okoli njega dogaja je nekakšno prizorišče prepletanja notranje osebnega z zunanjim družbeno sociološkim ter predstavlja neizmeren izpovedno tematski prostor v sklopu katerega se manifestirajo najbolj prefinjeni in poglobljeni narativni nameni umetnosti. Tako lahko preko telesa opazujemo različne nivoje mimetičnosti in če so prisotni prepoznavni segmenti ali elementi, je prav gledalec tisti, ki sprejema in razpoznava ter se naveže na nekaj njemu že znanega ali uveljavljenega znotraj realnega sveta in znotraj likovno estetskih pripovedi. Pogostokrat pa se telo obravnava tudi skozi element nepričakovanosti, kjer se prepoznavnost odmika v polja zakritosti in prekrivanja ter proti konotativno ter sugestivno bolj zamaknjenim (manj prepoznavnim) nivojem ter tudi večji seksualnosti. V številnih projektih je likovna ustvarjalka Tina Kolenik problematizira vlogo telesa in njegovih zmožnostih (limitih) likovne obravnave, tokrat pa se je koncentrirala na glavo in intimnejše dele telesa. Glava je postala domiselna likovna zgodba vpeta med glavo kot likovnim nosilcem ter (kako izvirno) lubenico kot možnim likovno aktivnim predmetov (sadežem), torej artefaktom, ki omogoča organizacijo oblik – najrazličnejših pokrival. Dokončni likovni sestav nam odkriva celovit in domiselno združujoč niz ustvarjalnega postopka - najprej kot razmerje med umetnostjo telesa (body art), nato kot dinamizacijo umetniškega sistema kot akta performansa, kjer poteka likovna igra oziroma tista prava zgodba (v primeru te serije iz lubenice izoblikovana različna pokrivala) ter kot končni produkt fotografije – selfiji - z natančno definirano in likovno urjeno podobo pokrite glave z ustrezno obrazno kretnjo. Ustvarjalni postopek je domišljeno sistematičen, sklenjen in predstavlja celovit avtorski koncept, fotografsko (izključno selfiji) urejeno zapisan in razstavno vabljivo izpostavljen. Tako kot v večini prejšnjih likovnih delih, akcijah ali performansih se Kolenikova tudi tokrat natančno osredotoči na izbiro materiala, njegovega premišljenega oblikovanja ter ustvarjanja umetnosti s telesom kot prizoriščem, kjer se dogajajo zgodbe, izostrijo pogledi, nastajajo situacije in izoblikujejo mnenja, ideje in asociacije.
Keywords: seksualnost in performans, sefi in seksualnost, telo kot perspektiva nepričakovanega, body art in fotografija.
Published in RUNG: 21.07.2020; Views: 2544; Downloads: 0 |
16. |
17. |
18. |
19. |
20. |
