Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Kakovost tal v mestnih vrtovih na območju Nove Gorice
Grega Sarka, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Samooskrba s hrano je v zadnjem času zelo pomembna tematika. Ljudje se vse bolj zanimajo za pridelovanje lastne hrane in vrtnarjenje je v Sloveniji zelo razširjeno, tudi v mestnih območjih. Za namene tega diplomskega dela smo vzeli vzorce prsti iz petih točk mestnega območja Nove Gorice in en vzorec izven mestnega območja, ki je služil za primerjavo. V vseh vzorcih smo analizirali teksturo, vlago, organsko snov, pH, prevodnost, zadrževalno kapaciteto vode in vsebnost težkih kovin – železa, kadmija svinca in cinka. Naredili smo še ekotoksikološki test z deževniki. Rezultati kažejo, da nekatere točke, posebej tiste povsem zraven prometnic, niso primerne za gojenje vrtnin, saj so koncentracije težkih kovin presegale mejne vrednosti.
Keywords: analiza prsti, kakovost tal, mestni vrtovi, Nova Gorica, težke kovine  
Published in RUNG: 11.11.2016; Views: 7367; Downloads: 279
.pdf Full text (2,82 MB)

2.
Vrednotenje naravne aktivnosti acetilholinesteraze in koncentracije metalotioneinov v klapavicah (Mytilus galloprovincialis Lamarck, 1819)
Jan Debenjak, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Škodljive učinke onesnaženja lahko določimo z merjenjem specifičnih odzivov na onesnaženje – z biomarkerji. Izmeril sem aktivnost acetilholinesteraze (odgovor na onesnaženje z organofosfatnimi in karbamatnimi pesticidi) in koncentracije metalotioneinov (odgovor na onesnaženje s težkimi kovinami) v klapavicah, ki so bile nabrane na štirih vzorčnih mestih. Izračunal sem kondicijski in gonadosomatski indeks klapavic ter izmeril okoljske parametre morske vode (temperatura, koncentracija kisika, slanost in pH). Meritve sem opravljal v pomladnem in v jesenskem obdobju leta 2011, da bi ugotovil, ali se vrednosti izmerjenih biomarkerjev razlikujejo med sezonami in med vzorčnimi mesti. Izbrana vzorčna mesta so bila: školjčišče ob Debelem rtiču (vzorčno mesto 00DB), marina v Kopru (vzorčno mesto 00TM) ter školjčišči v Strunjanskem (vzorčno mesto 0024) in Piranskem zalivu (vzorčno mesto 0035). Največjo aktivnost acetilholinesteraze (AChE) sem izmeril v klapavicah iz Strunjanskega zaliva (119 ± 18 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju in 114 ± 6 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju) in v klapavicah iz školjčišča ob Debelem rtiču (118 ± 11 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju in 109 ± 11 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju). Najnižjo aktivnost AChE sem izmeril v klapavicah z vzorčnega mesta 00TM v Koprskem zalivu: 75 ± 6 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju in 60 ± 7 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju. Izmerjena aktivnost AChE v klapavicah z vzorčnega mesta 0035 v Piranskem zalivu je bila 97 ± 12 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju ter 86 ± 8 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju. Najvišje koncentracije metalotioneinov (MT) so bile izmerjene v jesenskem vzorčenju, v klapavicah iz vzorčnega mesta 0035 v Piranskem zalivu, in sicer 79 ± 9 µg MT g-1 mokre mase vzorca. Najnižjo vsebnost MT v klapavicah sem izmeril jeseni, v vzorcih iz Koprskega zaliva (vzorčno mesto 00TM): 50 ± 6 µg MT g-1 mokre mase. V jesenskem času so bile koncentracije MT v vzorcih iz Strunjanskega zaliva (vzorčno mesto 0024) 75 ± 7µg MT g-1 mokre mase ter v vzorcih iz školjčišča ob Debelem rtiču (vzorčno mesto 00DB) 67 ± 15 µg MT g-1 mokre mase. Spomladi so bile koncentracije MT med vzorčnimi mesti bolj izenačene: na vzorčnem mestu 00TM je bila koncentracija MT 60 ± 3 µg MT g-1 mokre mase, enako na vzorčnem mestu 0035 v Piranskem zalivu (60 ± 10 µg MT g-1 mokre mase tkiva) ter 65 ± 9 µg MT g-1 mokre mase v vzorcih na vzorčnem mestu 00DB ob Debelem rtiču in 68 ± 10 µg MT g-1 mokre mase v vzorcih na vzorčnem mestu 0024 v Strunjanskem zalivu. Značilno nižjo koncentracijo MT sem izmeril na vzorčnem mestu 00TM v Koprskem zalivu v jesenskem vzorčenju. Razlik v koncentraciji MT med sezonama nisem ugotovil. Sezonskih razlik v aktivnosti AChE med vzorčnimi mesti nisem našel. Ugotovil sem, da je aktivnost AChE v klapavicah z vzorčnega mesta 00TM v Koprskem zalivu in v klapavicah iz Piranskega zaliva (vzorčno mesto 0035), v obeh sezonah značilno nižja, kar kaže na trajno izpostavljenost višjim koncentracijam onesnaževal, ki zavirajo AChE v primerjavi s preostalimi vzorčnimi mesti.
Keywords: Mytilus galloprovincialis, acetilholinesteraza, metalotioneini, težke kovine, organofosfatni pesticidi
Published in RUNG: 01.09.2015; Views: 7337; Downloads: 315
.pdf Full text (3,30 MB)

3.
4.
Onesnaženost rovov v Postojnski jami s prašnimi delci
Aleksandra Jovičić, 2011, undergraduate thesis

Keywords: Postojnska jama, jamski turizem, prašni delci, usedline, mikroklima, težke kovine, diplomske naloge
Published in RUNG: 15.10.2013; Views: 6297; Downloads: 470
URL Link to full text
This document has many files! More...

5.
Vpliv granulacije naravnega zeolita na sorpcijo bakra, cinka in kroma iz vodnih raztopin
Matej Škibin, 2013, master's thesis

Keywords: čiščenje odpadnih voda, zeoliti, težke kovine, baker, cink, krom, magistrske naloge
Published in RUNG: 15.10.2013; Views: 6075; Downloads: 445
URL Link to full text
This document has many files! More...

6.
Negotovosti in tolmačenje meritev kakovosti rečnih sedimentov
Urška Česnik, 2011, undergraduate thesis

Keywords: težke kovine, kadmij, rečni sedimenti, spektrometrija, meritve, diplomske naloge
Published in RUNG: 15.10.2013; Views: 6030; Downloads: 472
URL Link to full text
This document has many files! More...

7.
Search done in 0.04 sec.
Back to top