Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bolonia study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
Grapes to wine: the nexus between berry ripening, composition and wine style
katja Šuklje, Guillaume Antalick, Campbell Meeks, John W. Blackman, Alain Deloire, Leigh Schmidtke, 2017, published scientific conference contribution

Found in: osebi
Keywords: ACOMDIM, metabolomics, terroir, maturation
Published: 04.04.2018; Views: 874; Downloads: 0
.pdf Fulltext (865,76 KB)

5.
Slovenska vina: hit ali mit?
Anja Ferjančič Hlača, katja Šuklje, Silvan Peršolja, radio or television event

Found in: osebi
Keywords: vino, martinovanje
Published: 03.04.2018; Views: 937; Downloads: 59
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

6.
7.
VPLIV SONČNEGA OŽIGA IN DEHIDRACIJE GROZDJA V POZNEM DOZOREVANJU NA KAKOVOST GROZDJA (Vitis vinifera L.) IN VINA SORTE 'BARBERA'
Kristina Cotič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Venenje ali dehidracija grozdja opisuje nepovratno in progresivno izgubo vode v grozdni jagodi, opisuje izgubo vode iz parenhimskih celic v mesu jagode. Spremembe zaradi dehidracije so opazne v velikosti, masi ter zunanjemu izgledu jagode. V diplomskem delu smo želeli preučiti vpliv dehidracije in sončnih ožigov v poznem dozorevanju na nekatere količinske in kakovostne parametre grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Grozdne jagode smo ustrezno razdelili na dve skupini, na dehidrirane in nedehidrirane. Vpliv dehidracije grozdnih jagod na kemične in senzorične parametre smo preučevali z mikro-vinifikacijo v treh ponovitvah. Rezultati našega poskusa kažejo, da dehidracija v poznem dozorevanju vpliva na količino in kakovost grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Ugotovili smo, da je bil primaren vzrok izgube mase jagod dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju in ne sončni ožig. Dehidracija jagod je značilno zmanjšala maso svežih jagod, kar je posledično vplivalo na manjši pridelek. Večjo vsebnost topne suhe snovi smo določili v grozdnem soku iz dehidriranih jagod. Prav tako smo v grozdnem soku iz dehidriranih jagod izmerili višje titrabilne kisline. Stopnja alkohola je bila višja v vinih, pridelanih iz dehidriranih jagod. Vina so se razlikovala tudi po vsebnosti skupnih antocianov, ti so bili višji v vinih iz dehidriranih jagod kar sovpada z izmerjenimi podatki o višji vsebnosti skupnih polifenolov v vinu iz dehidriranih jagod. Razlike smo opazili tudi v intenziteti barve vina, katera je bila višja v vinih iz dehidriranih jagod, medtem ko je bil odtenek barve višji v vinih iz nedehidriranih jagod. Senzorična analiza pridelanih vin je pokazala, da so bila vina, pridelana iz dehidriranih jagod, ocenjena kot bolj sadna (rdeče in temno sadje) in manj zelena, čeprav razlike niso bile statistično značilne. Dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju je vplivala na pridelek, vsebnost topne suhe snovi in skupnih kislin v grozdju ter značilno vplivala na alkohol in barvne parametre vina. Razlike v senzorični zaznavi so bile manj izrazite.
Found in: osebi
Keywords: dehidracija jagod, sončni ožig, Vitis vinifera L. 'Barbera', indeks dehidracije, mikro-vinifikacija, kemijski parametri vina, antociani, senzorika vina
Published: 14.10.2019; Views: 316; Downloads: 18
.pdf Fulltext (2,29 MB)

8.
9.
From the vineyard to the glass: How to assess red grape aromatic maturity with simple physiological indicators
Guillaume Antalick, Katja Šuklje, unpublished conference contribution

Found in: osebi
Keywords: Wine aroma, wine style, grape maturity, sequential harvest, berry sugar loading, fresh mass
Published: 19.09.2018; Views: 413; Downloads: 5
.pdf Fulltext (4,65 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0 sec.
Back to top