Repository of University of Nova Gorica

Show document
A+ | A- | SLO | ENG

Title:Alojz Gradnik e le terre di confine
Authors:Toroš, Ana (Author)
Files:URL https://www.kadmos.info/56mo-convegno-icm-ana-toros/
 
Language:Italian
Work type:Unknown ()
Tipology:1.12 - Published Scientific Conference Contribution Abstract
Organization:UNG - University of Nova Gorica
Abstract:V pričujočem priskevku bomo osvetlili pot Alojza Gradnika (1882–1967), pesnika in prevajalca na stičišču jezikov in kultur. Alojz Gradnik se je rodil v Goriških Brdih, ki so danes od Gorice ločena z državno mejo med Slovenijo in Italijo. V času Gradnikove mladosti je bilo to območje pod Avstro-Ogrskim okvirom. Gradnik je tako končal nemško gimnazijo v Gorici in študij prava na Dunaju. Njegov izobraževalni proces je potekal v nemščini. Druače je bilo v njegovem intimnem, domačem okolju. Gradnik se je rodil v narodnostno mešani družini, materi Furlanki in očetu Slovencu. Ker sorodnikov po očetovi strani ni poznal, je bil zelo navezan na furlanske sorodnike. Posledično se je že v otroških letih naučil furlanščine. Posebej močne vezi so se spletle med njim in njegovo sestrično po materini strani, Mario Samer, živečo v Trstu. S slednjo si je Gradnik intenzivno dopisoval v 30. letih prejšnjega stoletja, v času njegovega bivanja v Zagrebu, kjer je deloval kot eden od vrhovnih sodnikov tedanje Jugoslavije. Maria Samer mu je med drugim pomagala pri zbiranju gradiva za njegovo prevajalsko delo in prevajala njegove pesmi v italijanščino. Gradnik je namreč začel že kot študent, v letih pred razpadom Avstro-Ogrske, razmišljati o svoji medkulturni poziciji, med slovanskim in romanskim svetom, o njegovi dvojni kulturni dediščini. Posebej ga je navidhnil roman Heinricha Manna (1871–1950) Zwishen den Rassen (1907), ki govori o razpetosti glavne junakinje med romanskim in germanskim svetom. Na tej osnovi je nastal njegov sonet Vprašanje, vključen v njegovo zbirko De profundis (1926), v kateri se sprašuje o njegovi vmesni poziciji med slovanskim in romanskim svetom. Gradnik, kot obmejni človek, je želel stkati vezi med jeziki in kulturami, tako da je vse do jeseni njegovega življenja, poleg naporne službe sodnika, bogatega pesniškega opusa, prevajal številna dela in svetovne literarne zakladnice. V okviru obmejnosti gre omeniti njegovo antologijo Italijanske lirike (1940), pa tudi njegove prevode iz furlanske poezije. Kot človek na stičišču jezikov in kultur je našel mesto tako v slovenski kot v furlanski in italijanski literarni zgodovini in bil preveden v italijanščino in furlanščino. Gradnik je bil globoko zakoreninjen v njegov rodni, obmejni prostor, kar je pesniško izrazil v verzih iz pesmi Pojoča kri (1944). Sklenemo lahko z ugotovitvijo Otona Župančiča, pesnika slovenske moderne, Gradnikovega sodobnika, da je ključ do razumevanja posebnosti Gradnikove poezije ravno v njegovi medkulturni poziciji.
Keywords:Aljz Gradnik, večkulturnost, večjezičnost
Year of publishing:2021
Number of pages:[1] str.
COBISS_ID:86944515 Link is opened in a new window
UDC:82.0
URN:URN:SI:UNG:REP:ALD8D9MO
Views:452
Downloads:70
Metadata:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Categories:Document is not linked to any category.
:
  
Average score:(0 votes)
Your score:Voting is allowed only for logged in users.

Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Record is a part of a monograph

Title:56o ICM
Subtitle:Incontro Culturale Mitteleuropeo
Publisher:Istituto per gli Incontri Culturali Mitteleuropei
COBISS.SI-ID:86942723 New window
Place of publishing:Gorizia
Year of publishing:2021

Secondary language

Language:Slovenian
Keywords:medkulturnost, večjezičnost


Back