1. Analiza vpliva izkušenj in znanja na odnos različnih interesnih skupin prebivalcev Slovenije do rjavega medveda ter način poročanja medijev o tej vrstiAna Petrič, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi sem raziskovala, kakšen odnos do rjavega medveda imajo različne interesne skupine prebivalcev Slovenije na območjih, kjer imajo reden stik z medvedom ter tiste iz območij, na katera medved le redko zaide. Interesne skupine sem razdelila na: lovce in naravovarstvenike ter kmete in čebelarje. Zanimalo me je splošno znanje članov vsake od teh interesnih skupin o medvedih. Poleg tega sem želela ugotoviti, kakšen je njihov odnos do njega ali podpirajo njegovo varovanje ter kje dobijo največ informacij o njem. V nasprotju s pričakovanji so ciljne skupine na obeh območjih pokazale dobro poznavanje in tudi pozitiven odnos do te zveri. Skupine so v veliki meri izražale tudi spoštovanje do rjavega medveda ter menile, da je dobro, da medvedi živijo v Sloveniji, saj so znak neokrnjene narave in jih je potrebno ohraniti za prihodnje generacije. Manjši odklonilen odnos do medveda sem zasledila med kmeti in čebelarji, izrazitejši je bil izven območja. Naravovarstveniki in lovci so največ informacij dobili preko interneta, kmetje in čebelarji pa preko televizije in interneta. Vsi anketirani so trdili, da medijske vsebine delno vplivajo na njihovo mnenje o rjavem medvedu. Da bi ugotovila vpliv medijev na odnos do medveda, sem preverjala tudi način pisanja člankov o rjavem medvedu v nacionalnem dnevnem časopisu Delo. V večini časopisnih člankov sem zasledila nevtralno oz. objektivno poročanje, manj je bilo člankov z negativnim in najmanj s pozitivnim načinom poročanja. Keywords: Rjavi medved, poročanje medijev, odnos do medveda, informiranost o rjavem medvedu. Published in RUNG: 20.07.2020; Views: 4166; Downloads: 110 Full text (1,59 MB) |
2. Univerza v Novi Gorici, Spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, Poročilo za študijsko leto 2013/2014Iztok Arčon, Martina Bergant Marušič, Aleš Bogovič, Lorena Butinar, Gvido Bratina, IMRE CIKAJLO, Saša Dobričić, Elsa Fabbretti, Mladen Franko, Renata Kop, Urška Lavrenčič Štangar, Martin Knez, Katja Mihurko, Jana Laganis, Branka Mozetič Vodopivec, Egon Pavlica, Ingrid Petrič, Samo Stanič, Tea Stibilj Nemec, Arthur Stepanov, Boštjan Potokar, Veronika Piccinini, Peter Purg, Aljaž Rener, Nives Štefančič, Ana Toroš, Tanja Urbančič, Vanesa Valentinčič, Aleš Vaupotič, Sabina Zelinšček, 2014, treatise, preliminary study, study Keywords: zagotavljanje kakovosti, visoko šolstvo, univerza Published in RUNG: 05.02.2018; Views: 5116; Downloads: 0 This document has many files! More... |
3. THE INCIDENCE OF NEW ECOSYSTEMS (EE – EMERGING ECOSYSTEMS) IN THE KARST BIOSPHERE RESERVE : GROUP PROJECT, FINAL REPORTKlemen Cotič, Matej Pogorelc, Matjaž Reya, Barbara Šavli, Nika Feigina, Merisa Kapić, Ӧzkan Karaçam, Mariya Perepelytsya, 2017, other monographs and other completed works Abstract: The need of wood for building and heating, the extensive grazing and population growth in the 18th and 19th centuries led to turning the Karst area in Slovenia into a bare land. In the 19th century organised reforestation started which was successfully performed with Black pine (Pinus nigra J. F. Arnold). Later on, the reforestation was replaced by the process of spontaneous afforestation. The successfulness of reforestation with Black pine also made it possible for the native tree species to grow. The abandoning of the use of agricultural land also contributes to the spontaneous afforestation. In this project we determined the changes in forest cover through time. We used aerial photographs from the years 1957, 1975, 1985 and 2015. By drawing polygons on the maps in the QGIS programme on the areas that are covered with forests, are overgrown or are used for agricultural purpose we compared the areas from the maps of different years. We found out that the area covered with forest had increased by more than 50 % from the year 1957 to 2015. The increase in the area of forest cover due to afforestation provides new habitats for fauna and flora to live in. Keywords: Karst, afforestation, new habitat, Black pine, human impact Published in RUNG: 07.11.2017; Views: 5968; Downloads: 0 This document has many files! More... |
4. Alternativne vinogradniške in vinarske tehnologije: kakovostni, trajnostni in senzorični potencial : /Melita Sternad Lemut, Paolo Sivilotti, Lorena Butinar, Jana Laganis, Urška Vrhovšek, 2017, published scientific conference contribution abstract (invited lecture) Keywords: odstajevanju listov v predelu grozdov, trajnostno vinogradništvo, Botrytis cinerea, mikrobna ekologija vinske trte, alternativne vinarske tehnologije, senzorika vina. Published in RUNG: 29.06.2017; Views: 6131; Downloads: 258 Full text (15,95 KB) |
5. RAZMNOŽEVANJE TIGRASTEGA KOMARJA (Aedes albopictus) V NOVI GORICIUrban Česnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Goriška regija z Novo Gorico je zaradi milega podnebja in prehodne lege ugodno okolje za tujerodne vrste, tako rastlinske kot živalske. V zadnjih letih je invazivna vrsta tigrastega komarja (Aedes albopictus Skuse, 1894) na tem območju naselila areal, v katerem se nemoteno razmnožuje in vzdržuje stalno populacijo. V diplomskem delu smo se odločili spremljati letno dinamiko pojavljanja jajčec in ličink komarjev na različnih lokacijah mestnega, primestnega in gozdnega okolja. S preverjanjem prisotnosti ličink tigrastega komarja na različnih lokacijah smo poskušali dobiti odgovor na to, kje se nahajajo za to vrsto ugodni mikrohabitati. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo pasti, s katerimi smo spremljali številčnost ličink v okolju. Ob zaključku smo preverili še razmerje med številom ličink avtohtonih vrst komarjev in ličink tigrastega komarja. Dobljene vrednosti smo primerjali med seboj, ugotavljali dinamiko razmnoževanja in določali območja, ki jih ta vrsta v večjem številu naseljuje. Iz raziskave smo ugotovili, da tigrasti komar na tem območju naseljuje predvsem urbane habitate, manj pa je zastopan v gozdovih. Začetek pojavljanja prvih ličink smo zabeležili v drugi polovici maja, njihovo število je strmo naraščalo do julija, ko smo raziskavo tudi zaključili. Največje število ličink na vseh vzorčnih mestih je pripadalo tigrastemu komarju, manj pa je bilo avtohtonih vrst komarjev. Med preučevanimi potencialnimi razmnoževalnimi habitati smo daleč največjo številčnost ličink tigrastega komarja zaznali v peskolovih. Keywords: Nova Gorica, invazivne vrste, Aedes albopictus, ličinke tigrastega komarja, razmnoževanje, reprodukcijska dinamika Published in RUNG: 30.09.2016; Views: 8685; Downloads: 294 Full text (3,62 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. |