Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 26
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Pregled pridelave grozdja in vina žlahtne vinske trte (Vitis vinifera l.) 'pinela' in 'zelen' v Vipavski dolini : diplomsko delo
Veronika Kos, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V tej diplomski nalogi smo s pomočjo anketiranja pridelovalcev pregledali, na kakšen način se prideluje grozdje in vino pri sortah Vitis Vinifera L. 'Zelen' in 'Pinela' v zgornji Vipavski dolini. Pomembno je, da razumemo, da ti dve sorti rasteta na flišni podlagi in pod submediteranskim podnebjem. Ampelografski opis nam razloži, kako ti dve sorti ločimo od ostalih. V nadaljevanju smo s pomočjo anketiranja pridelovalcev teh dveh sort dobili vpogled v način pridelave grozdja, tipe rezi, uporabo ukrepa razlistanja in ugotovili, da je večina vinogradov obrnjenih na vzhod ali zahod. V povprečju dosega mošt/grozdje sorte 'Zelen' višji pH kot sorta 'Pinela', kar tudi vzporedno pojasni, da ima 'Zelen' nižje kisline. Količina pridelanega grozdja se vsako leto povečuje, v grafu lahko vidimo enakomerno rast pri sorti 'Zelen', nekoliko manj enakomerno pa pri sorti 'Pinela', kar je posledica zunanjih dejavnikov. Iz ankete je razvidno, da se tako pri maceraciji kot tudi pri skladiščenju največkrat uporabljajo posode iz nerjavečega jekla, nekateri pa uporabljajo tudi lesene sode.
Keywords: diplomske naloge, pinela, zelen, Vipavska dolina, pridelava, vino, grozdje
Published in RUNG: 21.03.2024; Views: 759; Downloads: 15
.pdf Full text (990,51 KB)

2.
Vpliv lastnosti pecljalnika na kakovost mošta : diplomski seminar
Matic Greif, 2024, research project (high school)

Keywords: grozdje, Vitis vinifera L., pecljalnik, valjčna sortirna miza, Malvazija, Modri pinot, izplen, kakovost mošta
Published in RUNG: 01.02.2024; Views: 741; Downloads: 0
This document has many files! More...

3.
VSEBNOST POLIFENOLOV V OLJU GROZDNIH PEŠK
Enej Koron, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava pridobivanje olje iz grozdnih pešk s hladnim stiskanjem. V nalogi smo izvedli postopek izolacije in priprave pešk na stiskanje na kmetiji (ne v laboratoriju), samo stiskanje olja na hladen način oz. brez dodatnega segrevanja v vijačni stiskalnici, ki je bila razvita za tako zahtevna semena kot so grozdne peške. V nalogi smo primerjali stiskanje pešk in tudi olje pešk štirih belih sort grozdja 'Pinela', 'Beli pinot', 'Laški rizling', 'Sauvignon' in dveh rdečih sort 'Cabernet sauvignon' in 'Refošk'. Sorte so se zelo malo razlikovale v izplenu olja, ki je znašal v povprečju 9 masnih %, kar je bilo nekoliko manjše kot pri drugih objavah v literaturi – kar je mogoče posledica sezone, pa tudi mehanskega stiskanja, za katerega je iz literature znano, da ima najmanjši izplen – v primerjavi z drugimi metodami ekstrakcije olja. Analiza olja je pokazala prisotnost raznolikih fenolnih spojin - različnih nizkomolekularnih tanininov – procianidinov B1, B2, C1, fenolnih kislin kot je galna kislina, protokatehinska kislina, kavna kislina, klorogenska kislina, p-kumarna kislina in flavonolov katehina in epikatehina. Seštevek vseh kromatografsko določenih fenolnih spojin je variral od 3,75 μg/g pri olju Pinela pa do 9,98 μg/g v olju Refošk. Pri skupnih fenolih, določenih po metodi Folin-Ciocalteu pa od 14,08 μg (kot galna kislina)/g (olje Sauvignon) pa do 35,23 μg (kot galna kislina)/g (olje Refošk). V olju različnih sort so vsebnosti skupnih in posameznih fenolov zelo varirale, na splošno pa smo ugotovili, da mehansko pridobljeno olje pešk rdečih sort vsebuje v povprečju vsebuje tudi do dvakrat večje koncentracije skupnih fenolov kot olje belih sort. Ugotovili smo, da v povprečju v procesu mehanskega stiskanja prehaja v olje zgolj 0,02 % vseh prisotnih fenolnih spojin, torej večina ostane v pogači, ki bi jo lahko še nadalje uporabili ne le kot vir beljakovin, ampak tudi kot vir polifenolov.
Keywords: olje, grozdne peške, Vitis vinifera L., fenoli, mehansko stiskanje olja
Published in RUNG: 07.09.2023; Views: 1273; Downloads: 17
.pdf Full text (1,48 MB)

4.
Fenolni potencial izbranih vin s podaljšano maceracijo sorte "Rebula"
Dejan Bavčar, Yelyzaveta Popova, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo analizirali 30 vzorcev vin sorte grozdja Vitis vinifera L. cv. 'Rebula' iz Vipavske doline in Goriških brd. Vina smo kupili na trgu, in sicer v specializiranih lokalnih prodajalnah vina, spletnih prodajalnah ali pri vinarjih. Osemindvajset (28) vzorcev vina je bilo pridelanih s postopkom podaljšane maceracije drozge grozdja. Dve vini pridelanih brez maceracije, smo dodali v nabor vzorcev zaradi primerjave fizikalno-kemijskih parametrov z ostalimi vzorci. V vinskih vzorcih smo izmerili naslednje standardne fizikalno-kemijske parametre: skupni in prosti žveplov dioksid, skupne titrabilne kisline, pH, hlapne kisline z destilacijsko metodo, izbrane organske kisline, sladkorje (glukozo + fruktozo), etanol in barvo vina s spektofotometrom - absorbanco pri 420 nm (A420) in barvne parametre v CIE Lab sistemu. Izmerili smo tudi skupne polifenole po spektrofotometrijski metodi Folin-Ciocalteu in izbrane posamezne polifenole (hidroksibenzojske kisline, nezaestrene hidroksicimetne kisline, procianidine) s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti, sklopljeno z UV detetktorjem (HPLC-UV). Želeli smo določiti polifenolni potencial vin sorte 'Rebula', pridelanih s postopkom podaljšane maceracije drozge grozdja in nato določiti morebiten vpliv časa maceracije na količino polifenolov v vinu. Kemijske analize so pokazale veliko variabilnost v količini skupnih polifenolov, ki pa jih nismo uspeli povezati s časom maceracije. Pomanjkljivi podatki o času in drugih pogojih maceracije drozge grozdja nam tega niso dopuščali. Podatki nakazujejo trend večjih koncentracij skupnih polifenolov vina pri vinih, pridelanih s postopkom podaljšane maceracije drozge grozdja. V določenih vinih smo izmerili tudi preko 1000 mg/L (kot galna kislina) skupnih polifenolov. Med posameznimi polifenoli je bilo v vinih največ galne kisline (tudi do 90 mg/L), procianidina B1 (do 52 mg/L) in katehina (do 18 mg/L). Instrumentalno določena barva filtriranega vina (A420 in parametri CIE Lab) je povezana s količino skupnih polifenolov po metodi Folin-Ciocalteu. Parametri barve dolgo maceriranih vin se močno razlikujejo od vin brez maceracije oziroma od vin, pridelanih s krajšim časom maceracije, zato gre za dobre 'markerje' tovrstnih vin. Opazili smo, da kombinacija običajnega parametra barve belih vin A420 nm s parametri CIE Lab sistema omogoča podrobnejšo analizo barve vina.
Keywords: Vitis vinifera L. cv. ‘Rebula’, belo grozdje, belo vino, postopek maceracije, polifenoli
Published in RUNG: 06.07.2023; Views: 1703; Downloads: 30
.pdf Full text (1,39 MB)

5.
KEMIJSKA IN SENZORIČNA ANALIZA TIPIČNIH AROMATIČNIH LASTNOSTI VIN SORTE 'MODRA FRANKINJA'
Urban Hlade, 2023, undergraduate thesis

Abstract: 'Modra frankinja' (Vitis vinifera L.) je tradicionalna slovenska sorta grozdja, a kljub temu Slovenci o njej nismo dovolj seznanjeni. Tudi ko gledamo širši vinski svet, opazimo, da o tej sorti in njenih značilnostih vemo zelo malo. Po naših podatkih aromatične tipičnosti vin sorte 'Modra frankinja' še niso bile raziskane. Diplomsko delo je prva tovrstna raziskava te sorte. V delu smo želeli raziskati aromatične lastnosti vin te sorte s pomočjo neformalne senzorične analize. Na ta način smo povzeli katere senzorične note so na splošno izrazite pri obravnavani sorti vina. V nadaljevanju smo s kemijsko analizo aromatičnih spojin vzorcev vina to še kemijsko ovrednotili. Pri kemijski analizi smo se osredotočili na štiri skupine spojin, ki po našem mnenju krojijo tipičnost arom vin sorte 'Modra frankinja'. To so: monoterpeni, estri, norizoprenoidi in C6-alkoholi. Rezultati kažejo, da so prav predstavniki skupine terpenov tisti, ki se pojavljajo v največjih koncentracijah v obravnavanih vinih in pomembno krojijo aromatični profil vin 'Modra frankinja'. C13-norizoprenoidi so bili prisotni v večjih koncentracijah pri vzorcih sortnega vina 'Modra frankinja', kot pri vinih 'Modri pinot' ali vinih bordojskih sort. A še vedno vsebnosti C13-norizoprenoidi ostajajo precej manjše od zaznavnih senzoričnih pragov teh spojin.
Keywords: Vino, vitis vinifera L. 'Modra frankinja', kemijska analiza, estri, terpeni, norisoprenoidi, C6-alkoholi, plinski kromatograf, GC-MS.
Published in RUNG: 04.07.2023; Views: 1348; Downloads: 19
.pdf Full text (1,91 MB)

6.
Pinela in zelen : lokalni vinski sorti Vipavske doline
Jan Reščič, Erika Jež, 2023, popular article

Abstract: Pri veliki večini poznavalcev in ljubiteljev vina so še vedno najbolj zastopane tako imenovane svetovne sorte. A prav v širokem naboru vseh teh vin ljubitelji vedno pogosteje iščejo nekaj, kar je drugačno, manj znzno - vina iz sort, ki so značilne samo za določeno območje.
Keywords: pinela, zelen, lokalne vinske sorte, restavracija Calypso, kulinarika
Published in RUNG: 12.06.2023; Views: 1172; Downloads: 0
This document has many files! More...

7.
Lokalne sorte vinske trte - njihov pomen in značilnosti
Jan Reščič, other performed works

Keywords: Lokalne sorte, domače sorte, zelen, pinela
Published in RUNG: 07.12.2021; Views: 1810; Downloads: 0
This document has many files! More...

8.
9.
VPLIV SONČNEGA OŽIGA IN DEHIDRACIJE GROZDJA V POZNEM DOZOREVANJU NA KAKOVOST GROZDJA (Vitis vinifera L.) IN VINA SORTE 'BARBERA'
Kristina Cotič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Venenje ali dehidracija grozdja opisuje nepovratno in progresivno izgubo vode v grozdni jagodi, opisuje izgubo vode iz parenhimskih celic v mesu jagode. Spremembe zaradi dehidracije so opazne v velikosti, masi ter zunanjemu izgledu jagode. V diplomskem delu smo želeli preučiti vpliv dehidracije in sončnih ožigov v poznem dozorevanju na nekatere količinske in kakovostne parametre grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Grozdne jagode smo ustrezno razdelili na dve skupini, na dehidrirane in nedehidrirane. Vpliv dehidracije grozdnih jagod na kemične in senzorične parametre smo preučevali z mikro-vinifikacijo v treh ponovitvah. Rezultati našega poskusa kažejo, da dehidracija v poznem dozorevanju vpliva na količino in kakovost grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Ugotovili smo, da je bil primaren vzrok izgube mase jagod dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju in ne sončni ožig. Dehidracija jagod je značilno zmanjšala maso svežih jagod, kar je posledično vplivalo na manjši pridelek. Večjo vsebnost topne suhe snovi smo določili v grozdnem soku iz dehidriranih jagod. Prav tako smo v grozdnem soku iz dehidriranih jagod izmerili višje titrabilne kisline. Stopnja alkohola je bila višja v vinih, pridelanih iz dehidriranih jagod. Vina so se razlikovala tudi po vsebnosti skupnih antocianov, ti so bili višji v vinih iz dehidriranih jagod kar sovpada z izmerjenimi podatki o višji vsebnosti skupnih polifenolov v vinu iz dehidriranih jagod. Razlike smo opazili tudi v intenziteti barve vina, katera je bila višja v vinih iz dehidriranih jagod, medtem ko je bil odtenek barve višji v vinih iz nedehidriranih jagod. Senzorična analiza pridelanih vin je pokazala, da so bila vina, pridelana iz dehidriranih jagod, ocenjena kot bolj sadna (rdeče in temno sadje) in manj zelena, čeprav razlike niso bile statistično značilne. Dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju je vplivala na pridelek, vsebnost topne suhe snovi in skupnih kislin v grozdju ter značilno vplivala na alkohol in barvne parametre vina. Razlike v senzorični zaznavi so bile manj izrazite.
Keywords: dehidracija jagod, sončni ožig, Vitis vinifera L. 'Barbera', indeks dehidracije, mikro-vinifikacija, kemijski parametri vina, antociani, senzorika vina
Published in RUNG: 14.10.2019; Views: 6284; Downloads: 178
.pdf Full text (2,29 MB)

10.
ANALIZA VINSKEGA TURIZMA V VIPAVSKI DOLINI
Maja Slejko, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Na začetku diplomske naloge smo najprej predstavili zgodovino vinske trte in vina. V naslednjem poglavju je opredeljen pojem turizem in kako se je turizem razvijal v Sloveniji. Zaradi samega naslova diplomskega dela smo opredelili tudi pojem vinski turizem, predstavili njegove prednosti in slabosti ter opredelili vinskega turista. Pri samem vinskem turistu imamo imamo demografske in psihografske značilnosti ter njegove motivacijske dejavnike. Na kratko smo povzeli vinogradništvo in vinarstvo v Sloveniji, preko katerega naloga preide na ožjo vinorodno deželo Primorska in iz te naprej v Vipavsko dolino. Vipavska dolina ima bogato zgodovino kot tudi gastronomijo. Ena od prepoznavnih značilnosti v Vipavski dolini je tudi osmica, na katero prihaja veliko ljudi iz drugih regij ter iz sosednjih držav, najpogosteje iz Italije. Vinska ponudba v dolini je zelo bogata. Pohvalimo se lahko z nekaj avtohtonimi sortami, najbolj znani pa sta zagotovo Zelen in Pinela. Naredili smo tudi manjšo primerjavo med mestom Dunaj v sosednji državi Avstriji in Vipavsko dolino v Sloveniji. Primerjali smo vinogradništvo in vinarstvo, vinoteke, restavracije, kmečke gostilne in nastanitve. Proti koncu diplomske naloge smo se na kratko posvetili tudi Vipavski vinski cesti, za konec pa smo naredili intervju z vinarjem o vinskem turizmu v Vipavski dolini.
Keywords: vinski turizem, 'Zelen' (Vitis Vinifera L.), Vipavska vinska cesta, vinogradništvo, vinarstvo
Published in RUNG: 27.09.2019; Views: 5918; Downloads: 224
.pdf Full text (880,55 KB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top