Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Proučevanje eno in večkovinskih katalizatorjev na silikatnem nosilcu v naprednem oksidacijskem procesu za čiščenje odpadnih voda : magistrsko delo
Sara Kozjan, 2024, master's thesis

Abstract: Ena izmed glavnih onesnaževal v odpadnih vodah so strupene organske spojine, katerih količina se z industrijskim razvojem nenehno povečuje. Najbolj nevarna so tako imenovana zaskrbljujoča onesnaževala (CEC – Contaminants of Emerging Concern), med katerimi so najpogostejših farmacevtski izdelki in izdelki za osebno nego. Za učinkovito odstranjevanje le-teh se raziskave osredotočajo na napredne oksidacijske procese (Advanced Oxidation Processes – AOP), ki s pomočjo katalizatorjev in oksidantov organska onesnaževala oksidirajo v ogljikov dioksid, vodo in mineralne kisline. Magistrska naloga se nanaša na proučevanje eno, dvo in trikovinskih katalizatorjev na silikatnem nosilcu. Kovine, ki smo jih proučevali, so bile baker, mangan in železo. Katalizatorji so bili sintetizirani na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu. Katalizatorje smo najprej ovrednotili z osnovnimi karakterizacijskimi metodami, kot so rentgenska difrakcija (XRD – X-Ray Diffraction), dušikova fizisorpcija in vrstična elektronska mikroskopija (SEM – Scanning Electron Microscopy). Ugotovili smo, da imajo višjo vsebnost kovin skoraj vsi kalcinirani katalizatorji v primerjavi z ekstrahiranimi in kalciniranimi katalizatorji, kar lahko pripišemo ekstrakcijskemu postopku, med katerim se najverjetneje odstrani določeno množino kovin iz katalizatorjev. Postopek priprave bistveno ne vpliva na specifično površino, velikost por in volumen por katalizatorjev. Pri kalciniranih katalizatorjih, ki vsebujejo Cu, je le-ta prisoten v obliki CuO. Katalitske teste sem izvedla na dveh modelnih onesnaževalih iz skupine CEC in sicer na kumarinu (Fenton in foto-Fenton AOP) in glifosatu (Fenton AOP). Ugotovila sem, da so v primeru obeh uporabljenih modelnih onesnaževal najbolj učinkoviti dvokovinski katalizatorji in sicer pri kumarinu katalizator s Cu in Mn ter pri glifosatu katalizator s Cu in Fe. Pri kumarinu katalizator s Cu in Mn kaže tudi na fotokatalitsko aktivnost pri obsevanju z vidno svetlobo. Prav tako sem ugotovila, da so tako kot pri kumarinu tudi pri glifosatu bolj učinkoviti kalcinirani katalizatorji v primerjavi z ekstrahiranimi in kalciniranimi katalizatorji. To lahko pripišemo višji vsebnosti kovin ali/in prisotnosti Cu specij v obliki CuO v kalciniranih katalizatorjih. To ugotovitev bi bilo potrebno v nadaljevanju podrobneje raziskati.
Keywords: čiščenje odpadnih voda, napredni oksidacijski procesi, heterogena kataliza, katalizatorji na silikatnem nosilcu, glifosat, kumarin
Published in RUNG: 11.09.2024; Views: 741; Downloads: 13
.pdf Full text (2,43 MB)

2.
Optimizacija prezračevalnega sistema komunalne čistilne naprave z energetsko, ekonomsko ter okoljsko analizo projekta : magistrsko delo
Uroš Braz, 2024, master's thesis

Abstract: Čistilne naprave za čiščenje komunalnih odpadnih vod čistijo odpadne vode do stopnje, ki je primerna za izpust v okolje. To počnemo na različne načine, eden izmed njih je čiščenje s pomočjo vnosa zraka, kjer pri tem posnemamo naravo, le da so ti postopki bolj intenzivni. Pri vnosu zraka v prezračevalne bazene čistilne naprave se poslužujemo različnih puhal ter mešal, vedno pa imamo pred očmi maksimalni čistilni učinek ob najmanjših obratovalnih stroških. Kot smo pokazali v tem magistrskem delu, predstavlja prezračevanje skoraj 2/3 vseh energijskih potreb čistilne naprave, zato je v današnjem času ob naraščanju cen energentov ter vsestranskih prizadevanjih po zmanjšanju porabe energije še toliko bolj pomembna pravilna izbira načina vnosa zraka v prezračevalne bazene čistilne naprave. Pri načrtovanju čistilnih naprav si želimo doseči čim večji učinek čiščenja, čistilna naprava pa naj obratuje ob čim manjših stroških. Izkaže se, da kljub preverjenim metodam čiščenja v praksi zaradi napačnih odločitev pri načrtovanju vedno ne dosegamo zgornjih ciljev. V zaključnem delu magistrskega dela smo pokazali, kako s pravilno izbiro in načrtovanjem tehnološke opreme zmanjšamo stroške obratovanja ter izboljšamo delovanje komunalne čistilne naprave. Investicijo smo s pomočjo dinamičnih metod ocenili z ekonomskega vidika. Izvedli smo meritve raztopljenega kisika ter porabe energije. Investicijo smo ovrednotili z okoljskega stališča z izračunom zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov ter vzorčenjem in analizo odpadne ter očiščene vode pred in po zamenjavi prezračevalnega sistema.
Keywords: čiščenje odpadnih vod, čistilne naprave, difuzorji, prenos kisika, prezračevanje, prezračevalniki, magistrske naloge
Published in RUNG: 05.06.2024; Views: 1813; Downloads: 12
.pdf Full text (4,41 MB)
This document has many files! More...

3.
FOTOELEKTROKEMIČNI RAZKROJ BARVILA RODAMIN B V ODPADNIH VODAH Z UPORABO NANOSOV S FLUOROM DOPIRANEGA KOSITROVEGA OKSIDA
Matjaž Reya, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo z metodo fotoelektrokatalitičnega procesa opazovali razgradnjo barvila rodamin B v vodi. Izmerili smo čas, ki je bil potreben, da se je barvilo razgradilo in se je voda razbarvala. Vzorce smo analizirali s pomočjo UV-Vis spektroskopije. Raziskavo smo izvajali v foto-elektrokemijski celici, pri čemer smo uporabili anodo, katodo in referenčno elektrodo. Za anodo smo uporabili steklo z nanosom s fluorom dopiranim kositrovim oksidom (ang. fluorine doped tin oxide - FTO). Enako steklo smo izbrali za katodo, premazali smo jo s platino (Pt), za referenčno elektrodo pa smo uporabili srebro-srebrovo kloridno elektrodo (Ag|AgCl). Eksperiment je bil sestavljen iz treh obravnav z namenom primerjanja podatkov v različnih pogojih. Uporabili smo svetila treh valovnih dolžin 365 nm, 405 nm, in Vis svetlobo (> 400 nm). Potek reakcije smo preverili z uporabo 0,01 M žveplove kisline (H2SO4) in 0,001 M natrijevega hidroksida (NaOH). Ugotovili smo, da se je barvilo rodamin B koncentracije 1 × 10-5 mol/L, razgradilo samo v kislem mediju, z uporabo svetila valovne dolžine  = 405 nm. Razgradnja je v tem primeru potekala od 30 do 80 min. Na čas, ki je bil potreben za razgradnjo barvila, je bistveno vplivala aktivacija filma FTO. Eksperiment smo izvedli tudi brez svetila, v popolni temi, ta je, glede na poskuse z svetilom, potekel bistveno počasneje ali sploh ni potekel.
Keywords: Fotoelektrokataliza, rodamin B, FTO, razgradnja barvila, čiščenje vode
Published in RUNG: 21.10.2019; Views: 6117; Downloads: 142
.pdf Full text (1,73 MB)

4.
Mineralizacija odvečnega blata iz čistilnih naprav za komunalne odpadne vode s pomočjo ozonacije : Diplomsko delo
Špela Hudobivnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Odvečno blato predstavlja veliko finančno breme, saj strošek odstranjevanja blata na čistilnih napravah predstavlja kar 50% do 60% celotne finančne porabe. V današnjem svetu poznamo in uporabljamo več različnih načinov in procesov, ki potrjeno zmanjšujejo odvečno blato nastalo med procesom čiščenja odpadnih voda. Eden izmed teh procesov je ozonacija. Za namene primerjave v raziskovalnem delu, se je najprej ozoniralo samo blato, nato se je postopek ozonacije integriral v proces čiščenja odpadne vode s šaržnim biološkim reaktorjem (SBR). Za ovrednotenje procesa smo analizirali parametre KPK, TN, TP, NO3--N in NH4+-N, z analizo sušin in žarin pa se je določila koncentracija blata in koncentracija hlapne snovi v blatu za oceno uspešnosti odstranjevanja blata. S samo ozonacijo smo uspeli doseči znižanje koncentracije blata za 60,7% pri dozi 80 g ozona/kg suhe snovi. Koncentracije KPK, TN in TP v supernatantu so se z višjo dozo ozona pričakovano povišale, saj slednji poškoduje celično steno celic v blatu, to pa povzroči da se znotrajcelične snovi razpustijo v supernatant. Točko preloma smo določili pri dozi 30 g ozona / kg suhe snovi, zaradi najvišjega skoka KPK ter sorazmerno nizkega in obvladljivega povečanja koncentracij TN in TP. Pri integraciji ozonacije v proces čiščenja odpadne vode smo dosegli 83% znižanje količine odvečnega blata, pri povprečni dozi 11,1 g ozona/kg suhe snovi blata. KPK, TN, TP, NO3-N in NH4-N so bili pri čiščenju odpadne vode na iztoku pod mejno vrednostjo za izpust. Največji problem je predstavljal TN zaradi velikega vpliva ozonacije na denitrifikacijo. Poraba energije za ozonacijo je znašala 453 kW h na tono dehidriranega blata, kar, po naših izračunih, znese 46,95 € po toni.
Keywords: Čiščenje odpadne vode, odvečno blato, ozon, ozonacija, mineralizacija blata
Published in RUNG: 04.07.2017; Views: 9281; Downloads: 317
.pdf Full text (2,69 MB)

5.
6.
Co-expression and co-purification of antigen-antibody complexes in bacterial cytoplasm and periplasm
Ario De Marco, 2014, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Keywords: rekombinantni proteini, protitelesa, imunoafinitetno čiščenje, kristalizacija proteinov
Published in RUNG: 16.06.2016; Views: 5436; Downloads: 18
URL Link to full text

7.
8.
Bunch cleaning at the Canadian Light Source
J. M. Vogt, J. C. Bergstrom, S. Hu, Vladimir Poučki, 2009, published scientific conference contribution

Keywords: čiščenje, numerično kontroliran oscilator, selekcijska maska, zadušeni signali
Published in RUNG: 15.10.2013; Views: 7423; Downloads: 33
URL Link to full text

9.
Delovanje komunalne čistilne naprave in možnost uporabe produktov čiščenja
Damjan Turk, 2008, undergraduate thesis

Keywords: biološke čistilne naprave, čiščenje odpadnih voda, odpadno blato, diplomske naloge
Published in RUNG: 15.10.2013; Views: 8369; Downloads: 1516
URL Link to full text
This document has many files! More...

10.
Search done in 0.05 sec.
Back to top