Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Prisotnost mikroplastike in njena pestrost v vodnem stolpcu in školjkah klapavicah (Mytilus galloprovincialis) iz školjčišč slovenskega morja
Irma Hostnik, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, katera lokacija v slovenskem morju je najbolj primerna za intenzivno gojenje školjk klapavic (Mytilus galloprovincialis) s stališča prisotnosti mikroplastike in na kateri globini so klapavice najmanj podvržene njenemu vplivu. Analizirali smo mikroodpadke, vključujoč mikroplastiko, v vzorcih morske vode ter školjkah iz školjčišč na Debelem rtiču, Seči in Strunjanu. Morsko vodo smo vzorčili z bencinsko črpalko ter na plovilu filtrirali prečrpano vodo na situ s porami 100 µm (vzorčenje in-situ). Na posameznem vzorčnem mestu smo prečrpali tri paralelne vzorce 1 m3 morske vode na dveh globinah. Skupno smo analizirali filtrate 18 m3 morske vode. Poleg morske vode smo na globini vzorčenja vode odvzeli školjke klapavice, in sicer petdeset školjk na posamezni globini. Analizirali smo torej skupno tristo školjk, sto školjk iz vsakega od treh školjčišč. Prisotnost mikroodpadkov in mikroplastike smo potrdili v vseh vzorcih vode. Z najvišjimi koncentracijami mikroodpadkov je izstopala zgornja vzorčna plast školjčišča na Debelem rtiču. Mikroodpadke smo našli v kar 75,7 % školjk. Najvišje povprečno število mikroodpadkov na školjko smo ugotovili pri školjkah iz školjčišča v Strunjanu.
Keywords: mikroplastika, vodna črpalka, školjke, vodni stolpec, morje, koncentracija mikroodpadkov, koncentracija mikroplastike, FTIR
Published in RUNG: 09.10.2023; Views: 609; Downloads: 11
.pdf Full text (5,02 MB)

2.
VSEBNOST IZBRANIH ELEMENTOV V VODI, SEDIMENTIH IN BIOLOŠKIH VZORCIH REKE SAVE
Ana Brodar, 2017, master's thesis

Abstract: Glavni namen magistrskega dela je bil ugotoviti kolikšna je obremenjenost reke Save s potencialno strupenimi elementi kot so: As, Cd, Cr, Cu, Pb, Ni in Zn. V ta namen smo določili koncentracije potencialno strupenih elementov v vzorcih sedimentov, vode, različnih vrstah rib in školjk. Vzorci so bili odvzeti iz reke Save v 12 vzorčnih točkah razporejenih od izvira do izliva v Donavo. Določitev posameznih koncentracij v vzorcih vod in sedimentov je pokazala, da koncentracije elementov naraščajo dol vodno. Najnižje koncentracije potencialno strupenih elementov smo izmerili na območju prvega merilnega mesta, v Mojstrani, ki predstavlja referenčno točko, kjer ni virov onesnaženja. Najvišje koncentracije elementov smo izmerili ob večjih mestih vzdolž reke, in sicer v Zagrebu, Sremski Mitrovici ter Beogradu. Ekološko stanje sedimentov smo ocenili s smernicami za kakovost sedimentov, ki smo jih povzeli po literaturi. Rezultati so pokazali na slabo stanje sedimentov v Radovljici, Jasenovcu, Županji, Slavonskem Brodu, Sremski Mitrovici, Šabcu in Beogradu, kar je najverjetneje posledica vpliva težke industrije, kmetijstva in neočiščenih komunalnih odpadnih vod. V školjkah in ribah so bile določene koncentracije As, Cd, Cu, Cr, Pb, Ni in Zn v območju koncentracij določenih v školjkah in ribah iz Donave. Z izračunom faktorja prenosa (TF) med sedimentom in ribami smo ugotovili, da vnos potencialno strupenih elementov v ribo ni povezan izključno s sedimentom, medtem ko je TF med klenom in ščuko za Cr in Pb na vzorčnih mestih Slavonski Brod in Beograd ter za Ni v Beogradu pokazal na morebitni prenos elementov po trofični verigi. Na vseh vzorčnih mestih so koncentracije Pb, Cd in As v mišicah rib pod maksimalno dovoljeno koncentracijo, ki je predpisana v EU direktivi 1881/2006, ki opredeljuje maksimalne dovoljene koncentracije v človeški prehrani. Kljub temu smo z izračunom indeksa zdravstvenega tveganja (HRI) ocenili tveganje, ki ga za zdravje ljudi predstavlja vnos potencialno strupenih elementov z uživanjem rib. HRI je pokazal potencialno tveganje samo za As, saj je bila vrednost 1 presežena za mreno v Čatežu, Zagrebu, Šabcu in Beogradu, za ščuko v Šabcu in Beogradu ter za klena v Beogradu.
Keywords: bioakumulacija, potencialno strupeni elementi, reka Sava, ribe, sedimenti, školjke, voda.
Published in RUNG: 09.06.2017; Views: 5506; Downloads: 242
.pdf Full text (13,39 MB)

Search done in 0.01 sec.
Back to top