Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Digitalizacija trajnostnega turizma v Občini Brda
Robert Feri, 2022, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je analiza stanja digitalizacije v Občini Brda, s posebnim poudarkom na področju turizma, ki se v zadnjem desetletju preveša v glavno gospodarsko panogo. Poleg analize na nivoju občine smo se posebej osredotočili na Krajevno skupnost Medana, ki predstavlja največjo koncentracijo turističnih akterjev - vinarjev zasebnikov, restavracij, prenočitvenih kapacitet in ostalih ponudnikov v občini. Izsledki analize kažejo določena vlaganja občine v osnovno infrastrukturo, predvsem pa veliko specializacijo zasebne ponudbe in značilnosti kopiranja poslovnih modelov, poleg koncentracije restavracij in vinarjev z degustacijskimi in prodajnimi prostori, tudi povečevanje števila nastanitev višjega cenovnega razreda s kapacitetami sprejema do dveh družin. Zaznali smo pomanjkljivosti pri digitalnih rešitvah, kot so alternativni rezervacijski sistemi, prehodov iz fizičnega sveta v virtualnega prek QR-kod, spletnih strani in namenskih aplikacij za mobilne naprave z dostopom do podatkov, segmentiranih glede na zanimanja uporabnikov. Novoustanovljeni zavod za razvoj podeželja BUINC bo naslavljal razvoj krajevne skupnosti Medana, v tem delu predlagamo 23 projektov, ki jih bo mogoče tudi s pomočjo nepovratnih sredstev v programskem obdobju 2022 - 2027 realizirati in na ta način skrajšati dobavne verige, povečati lokalno zaposlenost, znižati negativne vplive na okolje, povečati kvaliteto bivanja lokalnega prebivalstva. Vpliv predlaganih projektov v KS Medana je ocenjen na 50-60 % znižanje stroškov za električno energijo pristopnikov k projektu samooskrbne skupnosti, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 20 % povečanje števila gostov in do deset dodatnih neposrednih delovnih mest vezanih na turizem z neposrednim in posrednim učinkom na občinski proračun.
Keywords: Goriška brda, digitalizacija, zeleni prehod, pametne vasi, trajnostni turizem, razvoj
Published in RUNG: 30.09.2022; Views: 1827; Downloads: 61
.pdf Full text (70,85 MB)

2.
MED KVANTITETO IN KVALITETO : RAZVOJ BRIŠKEGA VINOGRADNIŠTVA V 20. STOLETJU
Kris Stergulc, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Za razumevanje vzpona briškega vinarstva je potreben splošen vpogled nazaj v zgodovino tega specifičnega okolja. V kontekstu naloge je za razumevanje vinogradništva razložen geografski in zgodovinski pregled Goriških brd. V nadaljevanju je opisan in razložen kolonat in njegov razvoj. Pri omembi grofa Silveria de Baguerja pride prvič do poudarka modernizacija vinogradništva v Brdih. Grof de Baguer predstavlja za Brda prelomnico o kakovostnem pridelovanju vina. Dogodki v 20. stoletju na tleh Goriških brd zajemajo čas prve svetovne vojne, življenje ob meji, drugo svetovno vojno in čas po njej. S temi dogodki je povezano tudi vinogradništvo, zato je v nalogi opisana zgodovina vinogradništva, od prvih omemb do leta 1500, kasneje do propada Napoleona leta 1813, med prvo in drugo svetovno vojno in zadružni tip kmetovanja v Brdih v času Jugoslavije, kjer kakovost ni bila na prvem mestu. S prehodom iz zadružnega tipa pridelovanja vina v času Jugoslavije in sistema, ki ni spodbujal kakovosti in podjetništva, preidemo v osemdeseta leta, ki predstavljajo drugo prelomnico v nalogi. Sledi opis družin, ki se odločijo za kakovost in povzročijo spremembe na trgu vinarstva. V nalogi so predstavljeni začetki, problemi ob prehodu v samostojno podjetništvo, iskanju trgov, izobraževanja ter razlike prej in potem. Kot primer kakovostnega pridelovanja vina je opisana zgodovina družine Ščurek, ki zaradi kasnejših uspehov in zanimivega družinskega arhiva predstavlja prav ta prehod iz kvantitete v kvaliteto.
Keywords: vinogradništvo, Goriška brda, Dobrovo, Kolonat, Silverio de Baguer, 20. stoletje, meje, Jugoslavija, kvantiteta, Ščurek, kvaliteta.
Published in RUNG: 12.12.2019; Views: 4306; Downloads: 153
.pdf Full text (1,05 MB)

3.
Terasasti sadovnjak straih sort Pod skalco v Brdih
Zoran Božič, other performed works

Abstract: Predstavitev briške terasirane pokrajine, pomena ohranjanja in razširjanja starih sadnih sort in značilnosti sadovnjaka v sklopu obiska predstavnikov Ministrstva za kulturo, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Urada za Unesco in Občine Brda (vpis obmejnega območja Brda-Collio na Unescov seznam kulturne dediščine). Obisk sadovnjaka 25. marca 2019.
Keywords: Goriška Brda, stare sadne sorte, visokodebelni sadovnjak, Kojsko, kulturna dediščina, Unesco, ekološka pridelava, terase, odpornost na bolezni, Slovenija, naravna dediščina, Collio, Italija, Avstro-Ogrska
Published in RUNG: 26.03.2019; Views: 3698; Downloads: 0
This document has many files! More...

4.
Sadovnjak Pod skalco: goriško sadje iz preteklosti v prihodnost
Zoran Božič, other performed works

Abstract: Prezentacija prinaša oris razvoja sadjarstva na Goriškem od druge polovice 19. stoletja do danes, predstavitev prednosti ekološkega sadjarstva in prikaz značilnosti sadovnjaka Pod skalco v Brdih.
Keywords: Goriška, visokodebelni sadovnjak, ekološka pridelava, sadjarstvo, Brda, Ivan Bolle, Rihard Dolenc, Evgen Klavžar, Josip Rustja, Just Ušaj, Martin Humek, Franc Vuga, Morsko, Sveti Križ, stare sadne sorte
Published in RUNG: 04.03.2019; Views: 3629; Downloads: 0
This document has many files! More...

5.
REBULA - KRALJICA BRIŠKIH GRIČEV
Vanesa Klinec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Vitis vinifera L. cv 'Rebula' je najpomembnejša sorta za pridelavo vina v vinorodnem okolišu Goriška brda (tudi Brda). Je del bogate zgodovinske in kulturne dediščine ter velja za sinonim Brd. Ker postaja 'Rebula' zanimiva tudi izven meja Goriških brd, so se briški pridelovalci vina, skupaj s Konzorcijem Brda, odločili za zaščito vina sorte 'Rebula' z oznako PTP. Poleg tega se zadnje čase vedno bolj uveljavlja generična predstavitev sorte 'Rebula' pod skupnimi blagovnimi znamkami, ki so pomembne za povečanje prepoznavnosti tako sorte kot tudi teritorija pridelovanja. V diplomski nalogi smo opisali sorto 'Rebula'; značilnosti vinske trte in vina, njeno zgodovinsko pot ter predstavili pridelavo vina danes. Osredotočili smo se tudi na pomembnost te sorte za Goriška brda, v smislu promocije sorte in teritorija. Drugi del diplomske naloge zajema marketinško raziskavo in pregled situacije na vinskem trgu, pri čemer smo izvedli spletno anketiranje med potrošniki vina. Na podlagi teoretičnih osnov in rezultatov marketinške raziskave smo zasnovali marketinški načrt. Podani so tudi ukrepi in priporočila, ki so pomembni pri uspešni predstavitvi sorte 'Rebula' širši publiki.
Keywords: sorta 'Rebula', Goriška brda, geografska zaščita vina, blagovna znamka, promocija
Published in RUNG: 27.09.2018; Views: 4900; Downloads: 218
.pdf Full text (1,86 MB)

6.
Stare sadne sorte na Goriškem
Zoran Božič, other performed works

Abstract: Predstavitev preteklosti in sedanjosti goriškega sadjarstva (s poudarkom na Vipavski dolini) in sadovnjaka Pod skalco v Brdih.
Keywords: sadjarstvo, visokodebelni sadovnjak, Goriška, Brda, Vipavska dolina, ekološka proizvodnja, Ivan Bolle, Jožef Ušaj, Ernest Klavžar, drevesnice, češnje, marelice, fige, breskve, slive, jablane, hruške, gnojenje, fitofarmacevtska sredstva, škodljivci, stare sorte
Published in RUNG: 22.03.2018; Views: 4622; Downloads: 0
This document has many files! More...

7.
Sadovnjak starih sadnih sort v Kojskem v Brdih : Goriško sadje iz preteklosti v prihodnost
Zoran Božič, other performed works

Abstract: Predstavitev sadjarske tradicije na Goriškem in prednosti visokodebelnega sadovnjaka s starimi sortami in sadovnjaka Pod skalco v Kojskem v Goriških Brdih.
Keywords: sadjarstvo, Goriška, Pod skalco, ekologija, visokodebelni sadovnjak, Avstro-Ogrska, sušenje sadja, sušilniki na premog, prunele, Columella, Jožef Levičnik, Ročinj, Franc Vuga, Morsko, razstava na Mostu na Soči, Jožef Ušaj, petorali caldi, Ivan Bolle, ERSA, Giovanni Vittorio Capovilla, destilerija, škropljenje, gnojenje, zaEčita pred škodljivci, Štefan Mauri, Avče, Goriška Brda, Vipavska dolina, prinele, obeljene češnje
Published in RUNG: 12.02.2018; Views: 4629; Downloads: 0
This document has many files! More...

8.
Stare sadne sorte na Goriškem - terenska raziskava
Zoran Božič, 2013, independent professional component part or a chapter in a monograph

Abstract: Raziskava o starih sadnih sortah v okoli 50 naseljih v Brdih, Vipavski dolini in Posočju. Vključene so češnje, marelice, fige, breskve, slive, hruške in jablane.
Keywords: sadne sorte, terenske raziskave, Goriška, Brda, Vipavska dolina, Posočje
Published in RUNG: 18.12.2017; Views: 3883; Downloads: 0
This document has many files! More...

9.
Sadovnjak Pod skalco v Kojskem - 150 starih sadnih sort
Zoran Božič, other performed works

Abstract: Predstavitev Goriške kot sadjarske regije in sadovnjaka Pod skalco (genetske banke), s poudarkom na nastanku in značilnostih (visokodebelne podlage, sajenje, gnojenje in škropljenje, najbolj zanimive sorte) ter predstavitev publikacij Stare sadne sorte na Goriškem in Sadje sonca: bogastvo starih briških sadnih sort.
Keywords: travniški sadovnjak, visokodebelni sadovnjak, Goriška Brda, ekološka pridelava, sadjarstvo, agronomija, Avstro-Ogrska, trženje sadja, podlage za cepljenje, gnojenje, škropljenje, drevesnica Omezzolli, drevesnica Dal Monte, Riva del Garda, Brisighella, kmetijstvo
Published in RUNG: 16.10.2017; Views: 4534; Downloads: 213
.pdf Full text (14,85 MB)

10.
GRADOVI, GRAŠČINE IN VILE V GORIŠKIH BRDIH
Tjaša Kren, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava gradove, graščine in vile v Goriških brdih. Njihov nastanek, uporabo skozi čas in ljudi, ki so v njih živeli. Gradovi, graščine vile: neme priče minulih časov so del naše srednjeveške zgodovine. V zvezi z njimi se spletajo številne zgodbe in legende. Nastanek prvih gradov na naših tleh lahko postavimo v 10.stoletje, vrhunec pa je bil v 12. in 13. stoletju. Stavbe plemičev so nastajale nad prepadnimi stenami in na vrhovih hribov, povsod tam, kjer je bil možen dostop le z ene strani. Prostori v teh zgradbah so bili temni in hladni, sprva so prebivalcem nudili le malo udobja. V Goriških brdih je bila zemljiška posest zelo razdrobljena, največ zemlje sta imela v rokah oglejski patriarhat in goriški grofje, manjše dele pa belinjski in rožaški samostan. Ker je bilo toliko fevdalnih gospodarjev, je bilo že v srednjem veku kar precej trdnih postojank.
Keywords: Goriška brda, gradovi, graščine, vile, zgodovina, srednji vek
Published in RUNG: 12.09.2017; Views: 5888; Downloads: 345
.pdf Full text (4,17 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top