1. |
2. |
3. Ogrevanje: Prihodnost je v sodobnih daljinskih sistemih z nadzorovanimi emisijami : Ogrevanje na lesno biomasoJulijana Bavčar, 2017, interview Abstract: V Sloveniji je raba lesne biomase, ki je imamo kot gozdnata država na pretek, za ogrevanje stavb kot obnovljivi vir energije po eni strani priporočena, po drugi pa je povezana s povečanimi izpusti za zdravje nevarnih trdnih delcev. O optimalni rabi tega vira, ki kar najbolj zmanjša emisije, smo se pogovarjali z dr. Henrikom Gjerkešem z Gradbenega inštituta ZRMK in docentom na Univerzi v Novi Gorici. Najbolj učinkovit in do okolja prijazen način ogrevanja na lesno biomaso so po njegovih besedah sodobni sistemi daljinskega ogrevanja, ki so bistveno bolj nadzorovan proces od individualnih kurišč.
Keywords: Obnovljivi viri energije, lesna biomasa, sistem daljinskega ogrevanja, kogeneracija, plazemsko uplinjanje
Published in RUNG: 23.01.2018; Views: 7493; Downloads: 0
This document has many files! More... |
4. Potencial lesne biomase za povečanje stopnje samooskrbe z gorivi v SlovenijiUroš Kobal, 2016, master's thesis Abstract: Energija je ključna dobrina našega obstoja, dela in ustvarjalnosti. Ker smo od nje tako zelo odvisni, ima pomembno vlogo njena varna, zanesljiva in konkurenčna dobava. In ker zaradi današnjih potreb ne želimo spodkopavati razvoja in okoljskih potreb zdajšnje in bodočih generacij, moramo energijo pridobivati v skladu s smernicami trajnostnega razvoja. Trenutno je velik del sveta odvisen od dobav fosilnih goriv, ki ne izpolnjujejo teh smernic. Države članice EU so si zato postavile ambiciozne cilje za povečanje rabe obnovljivih virov energije, ki bi to stanje izboljšali.
Glede na to, da gozdovi pokrivajo 58,3% površine Slovenije, ima energija lesne biomase tu velik potencial. V magistrskem delu je na podlagi podatkov iz statističnih baz ocenjeno, da je vsako leto za energetsko izrabo na voljo čez 2.400.000 ton zračno suhe lesne biomase. Preko 1.600.000 ton se je že sedaj porabi v energetske namene, preostali del pa ostane neizkoriščen. Iz nje je mogoče preko enostavnejših ali bolj kompleksnih postopkov priti do trdnih, tekočih ali plinastih biogoriv, ki so uporabna v sektorju prometa in v proizvodnji električne energije ali toplote. Tehnologije, ki so poleg oksidacije trdnih lesnih goriv v nalogi predstavljene, so uplinjanje lesne biomase, soproizvodnja toplote in električne energije, proizvodnja vodika in bio zemeljskega plina, proizvodnja tekočih biogoriv s Fischer-Tropschevo sintezo, utekočinjanje lesa in depolimerizacija biomase z nadaljnjo sintezo tekočih biogoriv.
Ocenjeno je, da bi lahko z implementacijo teh postopkov in uporabo domače lesne biomase na ravni države privarčevali preko 128 milijonov evrov letno, zmanjšali emisije CO2 v ozračje za skoraj 718.000 ton ter v kombinaciji z dobro delujočo lesno industrijo ustvarili 30.000 novih delovnih mest.
Keywords: Lesna biomasa, potencial lesne biomase, obnovljivi viri energije, biogoriva, uplinjanje biomase, utekočinjanje lesne biomase, soproizvodnja toplote in električne energije
Published in RUNG: 06.12.2016; Views: 9471; Downloads: 370
 Full text (1,87 MB) |
5. |
6. Model prehoda v trajnostno krožno ekonomijo v občini KočevjeValter Pisk, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljen model prehoda v trajnostno krožno ekonomijo v občini Kočevje kot podlaga za izboljšanje gospodarskih in socialnih razmer v občini. Koncept krožnega gospodarstva temelji na načelu identifikacije in čim večjega izkoriščanja lokalnih potencialov ter dviga dodane vrednosti v lokalnem okolju z vsemi multiplikativnimi učinki, ki pri tem nastanejo. Največji razvojni potencial občine Kočevje predstavlja gozd, ki še ni izkoriščen v zadostni meri. Koncept temelji na izhodišču, da z območja občine ne odide noben hlod neobdelan in da se lesna biomasa izkoristi v največji možni meri. To vključuje celovito, trajnostno gospodarjenje z gozdom, sečnjo in spravilo hlodov ter pripravo lesa za proizvode z višjo dodano vrednostjo ob istočasni izrabi manjvrednega lesa in ostankov za proizvodnjo električne in toplotne energije. Celovitost trajnostne verige lesa zahteva vključitev socialnega podjetništva, izobraževanje kadrov, dodatno usposabljanje zaposlenih in ohranjanje obstoječih oziroma ustvarjanje novih zelenih delovnih mest.
Osrednji del modela predstavlja postavitev centra predelave lesa za celovito ravnanje z lesno biomaso. Krožni proizvodni proces, začet z zbiranjem lesne biomase z vsemi elementi, se nadaljuje z žagalno linijo za proizvodnjo žaganega lesa in se sklene s sušilnicami, ki deskam povišajo dodano vrednost, ter kogeneracijskim sistemom s procesom uplinjanja lesne biomase za proizvodnjo električne in toplotne energije kot sekundarnih produktov. Učinki modela so prikazani v kontekstu ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika. Nedvomne okoljske učinke predlaganega modela dopolnjujeta oceni o več kot 4 milijonih EUR dobička in 45 novih zelenih delovnih mestih v prvih 15 letih obratovanja. Predlagani koncept je primer racionalne implementacije dolgoročne razvojne strategije Slovenije in ponuja priložnost za razvoj lokalnih skupnosti, oživitev lesnopredelovalne industrije in dvig konkurenčnosti gospodarstva v Sloveniji.
Keywords: energija, kogeneracija, krožna ekonomija, lesna biomasa, lokalna skupnost, potencial, trajnost
Published in RUNG: 12.05.2016; Views: 12142; Downloads: 361
Full text (3,52 MB) |
7. |
8. |
9. |
