Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Beseda arhiv vedno bolj zaseda sam center pojmovnega aparata sodobne humanistike.. Njen pomen se širi tudi na področju umetniške produkcije. Arhiv je predmet izjavljanja tako na ravni oblike kot tudi na ravni (zunajumetnostne) snovi, s katero se komunikacijski artefakt, npr. umetnina, sooča. V nadaljevanju bodo predstavljene nekatere izmed danes relevantnih arhivskih perspektiv na dejanskost: »arheologija vednosti« kot teoretski model, primeri novomedijskih del kot digitalnih arhivov, umetnostnozgodovinski pogled na »estetiko arhiva« kot pojav 20. stoletja, pahljača sodobnih rab koncepta arhiva v umetnosti ter rekonceptualizacija dejanskosti sáme prek modela arhiva na mikro (pravzaprav nano) in makro ravni. Pred obravnavo teorije alegorije Walterja Benjamina v drugem delu razprave, ki je vez med teorijo arhiva in teorijo tehničnih medijev, bosta predstavljena dva značilna primera rabe izraza realizem na področju fotografije (Allan Sekula) in na področju novih medijev (Lev Manovič), ki sta povezana z vprašanjem reprezentacije in arhivskega zbiranja.
Keywords: sodobna umetnost, arhiv, arhivska umetnost, novi mediji, Walter Benjamin, Srečo Dragan
Published in RUNG: 12.04.2019; Views: 4988; Downloads: 0
This document has many files! More...