1. |
2. |
3. Slovnična kategorija števila pri stavčnem ujemanju: dvojina v koordinaciji : Magistrsko deloTina Šuligoj, 2017, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava ujemalne vzorce v primerih koordinacije z veznikom in. Raziskava je bila izvedena med 50-imi govorci tistih slovenskih narečij, kjer je dvojina prisotna v vsakodnevni komunikaciji, in sicer so anketiranci preko spletnega vprašalnika podali sprejemljivostne sodbe za omenjene primere priredij. Ugotovitve, vezane na raziskavo, potrjujejo obstoj različnih ujemalnih strategij, ki pa se pojavljajo različno pogosto. Nadalje so ugotovljene povezave med slovničnimi oznakami za število ter slovničnimi oznakami za spol, pri čemer velja, da imajo oznake za število večji vpliv na izbiro govorcem sprejemljive ujemalne strategije kakor pa oznake za spol. Na osnovi uporabljenih primerov, ki temeljijo na dvojinskih (samostalniških) oblikah v različnih kombinacijah oznak za število in spol, ugotavljamo, da so pojavitve dvojinskih oblik torej vezane tudi na relativno zaznamovanost dvojine v primerjavi z ednino ter množino. Keywords: stavčno ujemanje, slovenščina, koordinacija, priredje, slovnične oznake, slovnično število, dvojina, tvorbeni eksperiment, sprejemljivostne sodbe Published in RUNG: 25.05.2017; Views: 8125; Downloads: 235 Full text (966,37 KB) |
4. |
5. Poezija Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih in njena recepcijaZoran Božič, 2010, doctoral dissertation Abstract: Disertacija obravnava dva problemska sklopa: poezijo Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih za pouk književnosti od leta 1850 do leta 2010 ter recepcijo Prešernovih pesmi skozi čas in v sodobnosti. V prvem problemskem sklopu razkriva dejavnike in postopke šolske kanonizacije Prešerna ter razvoj didaktizacije beril v smeri učne knjige za samostojno delo z besedilom. V drugem problemskem sklopu raziskuje posebnosti pri razumevanju, doživljanju in vrednotenju Prešernovih pesmi ter načine za njihovo čimbolj učinkovito šolsko predstavitev.
Glede na to, da se je kanonizacija Prešerna začela že za časa njegovega življenja, je bil seveda vseh 160 let kanonski avtor, vendar pa kljub nenehnemu označevanju Prešerna za "največjega slovenskega pesnika" po številu besedilnih enot v berilih ni bil vedno prvi avtor, pač pa so ga večkrat prehitevali mlajši književniki, ki so bolj ustrezali trenutnim afinitetam sestavljavcev srednješolskih beril. Predvsem v drugi polovici 19. stoletja in tudi kasneje je bil zaradi negativnega odnosa šolskih oblasti do ljubezenske poezije izbor Prešernovih pesmi praviloma manj primeren (na nižji stopnji je bil največkrat objavljen sonet Memento mori, na višji stopnji pa cikel Soneti nesreče), nekatere ljubezenske pesmi pa so celo cenzurirali.
Od druge polovice 19. stoletja do danes se je razvijal didaktični instrumentarij srednješolskih beril (najprej so začeli dodajati stvarne opombe, kasneje pa še vprašanja in naloge za dejavno razčlembo leposlovnega besedila), vendar so še zlasti v obdobju po drugi svetovni vojni nekateri sestavi beril didaktično pomenili izrazito nazadovanje. Od sedemdesetih let dalje berila vključujejo tako literarnovedne vsebine kot vprašanja in naloge, sodobna berila pa se praviloma (izjema je npr. antološki sestav Krakar 2003) razvijajo v smeri vezanega berila z relativno majhno ponudbo leposlovnih besedil.
Zgodovinski pregled je pokazal, da so imeli težave z razumevanjem Prešernovih pesmi že njegovi sodobniki, kasneje pa tudi izobraženci, celo poznavalci Prešerna. Empirični preizkusi med slovenskimi srednješolci potrjujejo visoko recepcijsko zahtevnost Prešernove poezije. Nekatere osrednje Prešernove pesmi (npr. Krst pri Savici) zahtevajo izjemno gostoto dodanih opomb, zato je najustreznejše didaktično sredstvo za boljše razumevanje in doživljanje oblikovno in slogovno zahtevne klasične poezije dodana prozifikacija, kar so v celoti potrdili tudi rezultati pedagoškega eksperimenta. Keywords: poezija, Prešeren, didaktika, recepcija, kanonizacija, srednja šola, berilo, kanonizacija, prozifikacija, pedagoški eksperiment Published in RUNG: 12.05.2016; Views: 6791; Downloads: 208 Full text (10,63 MB) |