1. KEMIJSKA IN SENZORIČNA ANALIZA TIPIČNIH AROMATIČNIH LASTNOSTI VIN SORTE 'MODRA FRANKINJA'Urban Hlade, 2023, undergraduate thesis Abstract: 'Modra frankinja' (Vitis vinifera L.) je tradicionalna slovenska sorta grozdja, a kljub temu Slovenci o njej nismo dovolj seznanjeni. Tudi ko gledamo širši vinski svet, opazimo, da o tej sorti in njenih značilnostih vemo zelo malo. Po naših podatkih aromatične tipičnosti vin sorte 'Modra frankinja' še niso bile raziskane. Diplomsko delo je prva tovrstna raziskava te sorte. V delu smo želeli raziskati aromatične lastnosti vin te sorte s pomočjo neformalne senzorične analize. Na ta način smo povzeli katere senzorične note so na splošno izrazite pri obravnavani sorti vina. V nadaljevanju smo s kemijsko analizo aromatičnih spojin vzorcev vina to še kemijsko ovrednotili. Pri kemijski analizi smo se osredotočili na štiri skupine spojin, ki po našem mnenju krojijo tipičnost arom vin sorte 'Modra frankinja'. To so: monoterpeni, estri, norizoprenoidi in C6-alkoholi. Rezultati kažejo, da so prav predstavniki skupine terpenov tisti, ki se pojavljajo v največjih koncentracijah v obravnavanih vinih in pomembno krojijo aromatični profil vin 'Modra frankinja'. C13-norizoprenoidi so bili prisotni v večjih koncentracijah pri vzorcih sortnega vina 'Modra frankinja', kot pri vinih 'Modri pinot' ali vinih bordojskih sort. A še vedno vsebnosti C13-norizoprenoidi ostajajo precej manjše od zaznavnih senzoričnih pragov teh spojin.
Keywords: Vino, vitis vinifera L. 'Modra frankinja', kemijska analiza, estri, terpeni, norisoprenoidi, C6-alkoholi, plinski kromatograf, GC-MS.
Published in RUNG: 04.07.2023; Views: 280; Downloads: 3
 Full text (1,91 MB) |
2. Critical reviews in analytical chemistry1980 Keywords: analitska kemija, kemijska analiza, instrumentacija, matematične metode, ravnotežje, fizika, kemijska tehnologija, materiali, ekološke znanosti, aplikacije, raziskave
Published in RUNG: 28.02.2022; Views: 1336; Downloads: 0
This document has many files! More... |
3. |
4. |
5. |
6. Določitev parametrov procesa anaerobno-aerobnega čiščenja odpadne vode in hidrolize odpadnega biološkega blata VIPAP VIDEM KRŠKO : (2. faza- pilotni testi, DIP odpadna voda)Gregor Drago Zupančič, Aleksandra Račič Kozmus, Nina Novak, Aljaž Klasinc, 2013, final research report Keywords: Anaerobna obdelava odpadne vode, Blato iz čistilnih naprav, Deinking, Papirniška odpadna voda, Termo-kemijska hidroliza
Published in RUNG: 21.10.2016; Views: 4371; Downloads: 0
This document has many files! More... |
7. Visible-light photoactivity of Bi-pyrochlores with high Fe contentsMatjaž Valant, Metka Benčina, Mattia Fanetti, 2014, original scientific article Keywords: fotoaktivnost, fotokataliza, katalizatorji, kemijska kinetika, materiali, piroklorna struktura, rekombinacija, železove spojine
Published in RUNG: 30.12.2015; Views: 29546; Downloads: 576
 Link to full text |
8. |
9. Oxidation as a pre-step in determination of organophosphorus compounds by the AChe-TLS bioassayMojca Bavcon Kralj, Polonca Trebše, Mladen Franko, 2006, original scientific article Keywords: analizna kemija, analitska kemija, bioanalitske tehnike, organofosfatni pesticidi, oksidacija, učinkovitost kemijske oksidacije, kemijska analiza, plinska kromatografija na masno detekcijo, GC-MS, spektrometrija na osnovi termičnih leč, AChE-TLS, NBS
Published in RUNG: 15.10.2013; Views: 5913; Downloads: 30
Link to full text |
10. Uporaba laserske svetlobe kot predpriprava tekstilne odpadne vode za biološko čiščenjeČrt Dornik, 2005, undergraduate thesis Abstract: Tekstilne odpadne vode so zelo kompleksne mešanice in so zelo težko biološko razgradljive. Poleg tega je zančilnost tekstilnih odpadnih vod še močna obarvanost in visoka kemijska potreba po kisiku. Navadne čistilne naprave so neuspešne pri razbarvanju in čiščenju tovrstnih odpadnih vod. V našem poskusu smo obdelovali močno obarvano tekstilno odpadno vodo iz Tekstine - Tekstilna Ajdovščina d.d. Za ta namen smo uporabljali dva laserja, ekscimerni XeCl (308 nm) in kontinuirni Ar - ionski laser (244 nm). Po obdelavi smo uspešnost metode določali s primerjavo absorcijskih spektrov, kemične potrebe po kisiku in biološke razgradljivosti obdelanih in neobdelanih vzorcev. Izkazalo se je, da je bila naša metoda neuspešna, saj so bile spremembe obdelanih in neobdelanih vzorcev zanemarljive. Spremembe v kemijski potrebi po kisiku in biološki razgradljivosti lahko pripišemo napakam meritev.
Keywords: diplomske naloge, tekstilna odpadna voda, barva, kemijska potreba po kisiku, biorazgradljivost
Published in RUNG: 15.10.2013; Views: 6027; Downloads: 140
Link to full text
This document has many files! More... |
