Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Predstavitev poudarja raznolikost gospodarskih odnosov med lokalnim prebivalstvom Senožeč in mestom Trst, ki so bili plodoviti vsaj od 14. stoletja dalje. Fokus je na mlekarstvu, ki se je, vpričo teh povezav, v kraju pospešeno razvijalo v prvi polovici 20. stoletja. Raziskava tega primera je potekala v okviru projekta Muzej prevozništva in tovorništva, ki ga izvaja Občina Divača s pomočjo sredstev Ministrstva za kulturo RS. Na gospodarsko zgodovino Senožeč, ležečih ob cesarski cesti Dunaj-Trst, je imel najpomembnejši vpliv promet. Veliko agrarnih in neagrarnih dejavnosti je bilo vezanih in je doživljalo razcvet prav zaradi prevozništva. Južna železnica je zaobšla kraj, prevzela velik del tovora ter tako povzročila postopno upadanje prevozništva in obrti, ki so bile vezane nanj. Senožečani so v Trst izvažali širok nabor pridelkov in produktov, med katerimi gre izpostaviti seno, les, pivo in naposled mleko. Dejavnost mlekarstva pa v Senožečah doslej še ni bila raziskana, potemtakem iz izsledki slonijo izključno na arhivskih virih. Ob koncu 19. stoletja je senožeškemu županu uspelo ustanoviti zadružno mlekarno. To je v obdobju prve polovice 20. stoletja zadruga dajala v najem tržaškim ali pa domačim "mlekarjem" ali bolje rečeno poslovnežem, ki pa so morali imeti dovoljenje za opravljanje mlekarske obrti. Mlekarno so v letih 1927/28 modernizirali. Že v prvem desetletju 20. stoletja je zadrugi uspelo dobavljati mleko tržaškim bolnišnicam, ki so bile glavni odjemalec mleka tudi v medvojnem obdobju. Zadruga je za zagotovitev svojih odjemalcev skrbela za kakovost oddanega mleka tudi s posebnimi pravili in kaznimi. Tržačani se ne pojavljajo le kot porabniki mleka, temveč tudi kot najemniki, ki so bili aktivno vključeni v delovanje mlekarne. Mlekarna predstavlja primer uspešnega gospodarskega sodelovanja zaledja z mestom.
Keywords: Trst, Senožeče, Kras, mlekarstvo, kmetijstvo, zgodovina, 20. stoletje
Published in RUNG: 03.06.2025; Views: 680; Downloads: 0
This document has many files! More...

Keywords: Kras, suhi zid, arheologija, zgodovina, jamski turizem, Senožeče, Divača
Published in RUNG: 14.04.2025; Views: 498; Downloads: 0
This document has many files! More...

Keywords: Nova Gorica, Evropska prestolnica kulture, Miren, Kras, turizem, Zvoki miru, Zeleno srce Krasa, predlogi, projekti
Published in RUNG: 01.08.2024; Views: 2193; Downloads: 14
Full text (2,59 MB)

Abstract: Namen doktorske disertacije je bil opredeliti mikroplastiko (MP) ter izboljšati razumevanje o onesnaženju z MP v kraških ekosistemih in njenem vplivu na kakovost pitne vode, saj je to področje raziskav še v povojih. Obenem je bil namen doktorske disertacije določiti vire onesnaženja z MP in določiti transportne poti onesnaženja v kraških ekosistemih, da bi se preprečilo ali zmanjšalo onesnaževanje okolja, saj so kraški vodonosniki v sušnih območjih pogosto edini in najpomembnejši viri pitne vode za lokalno prebivalstvo. Izbrane so bile različne lokacije vzorčenja, s čimer smo zagotovili širok pregled nad različnimi ekosistemi (zrak, voda, deževnica in sediment). Izbrana sta bila dva od najpomembnejših kraških izvirov (Malni in Rižana, ki skupaj zagotavljata pitno vodo za celotno obalo z zaledjem in za več kot 20.000 lokalnih prebivalcev v občinah Postojna in Pivka). Nadalje so bila izbrana tri vzorčna mesta v Alpah kot referenčne točke z najbolj neokrnjenim okoljem v Sloveniji (Bohinjsko jezero, Blejsko jezero in ob Domu na Komni) ter v Lescah kot referenčni točki najbolj onesnažene lokacije, ki je hkrati tudi najbližje proučevanemu kraškemu ekosistemu. V okviru doktorske naloge so bile uporabljene različne metode vzorčenja, saj smo poskušali določiti protokol, ki je najboljši za posamezno kraško okolje. Tako so bili izviri in jezera vzorčeni z vzorčevalno mrežo, sedimenti so bili vzorčeni z uporabo sedimentnega stratigrafskega vzorčevalnika Uwitec, vzorčenje zraka je bilo izvedeno z uporabo sekvenčnega vzorčevalnika prahu Giano PMx, deževnica pa je bila vzorčena z 20-litrsko steklenico in lijem iz nerjavnega jekla. Vsi vzorci so bili filtrirani s steklenimi filtri, pregledani pod stereomikroskopom za določitev potencialnih MP-delcev in analizirani z mikroskopom Lumos II FTIR-ATR za določitev plastičnih polimerov. Kasneje smo uporabo posamezne metode vzorčenja in analize kritično ocenili. Pri vzorcih, ki so bili vzeti na izviru Malni, so rezultati pokazali, da je najvišja koncentracija MP v prvem vodnem pulzu po daljšem sušnem obdobju, medtem ko za Rižano iz dobljenih rezultatov ne moremo razbrati trendov transporta MP. Pri vzorcih deževnice in zraka je bilo pričakovano, da bodo imeli vzorci iz Lesc najvišje koncentracije MP-delcev zaradi bližine glavnih prometnih povezav: avtoceste proti Salzburgu (Avstrija) in Nemčiji, glavne železniške povezave in manjšega športnega letališča. Izkazalo se je, da so bile najvišje vrednosti MP v vzorcih deževnice na Komni, medtem ko so vsi vzorci zraka imeli zelo majhne količine MP-delcev. Vzorci sedimenta so bili odvzeti samo v Bohinjskem in Blejskem jezeru in niso vsebovali večjih količin MP-delcev, kar bi lahko bil vpliv hitrega transporta MP-delcev z vodnimi tokovi, zaradi česar delci nimajo časa za posedanje. Prav tako se celotna masa vode v obeh jezerih razmeroma hitro zamenja – v Bohinjskem jezeru se celotni volumen vode zamenja trikrat na leto, medtem ko se v Blejskem jezeru volumen vode zamenja vsako leto in pol. V splošnem je bilo mogoče sklepati na dva vira onesnaženja z MP: plastični čolni in kajaki lokalnih prebivalcev in turistov na obeh jezerih ter oblačila pomembno prispevajo k onesnaženju. To smo določili na podlagi najdenih plastičnih polimerov (v obeh jezerih) in na podlagi oblike delcev (največkrat smo našli različno debela vlakna in nitke). V vzorcih smo sicer našli veliko delcev, vendar je bila le majhna količina identificirana kot vir plastike, kar je tudi ena od ugank v tej raziskavi. Pripravili smo tudi konceptualni model za boljše razumevanje transportnih poti MP v kraškem okolju. V modelu smo združili rezultate iz doktorske disertacije in raziskave Valentić (2018). Še vedno je veliko neznank, vendar lahko z gotovostjo trdimo, da so viri onesnaženja zelo pomembni. Najvišje koncentracije MP so bile najdene v vodi iz ponvic turističnih jam in v deževnici na Komni. Koncentracije so visoke tudi v vzorcih sedimenta iz turističnih delov jam in iz alpskih jezer.
Keywords: mikroplastika (MP), Slovenija, alpski kras, dinarski kras, kraški vodonosnik, alpska jezera, izviri, deževnica, zrak, sedimenti, konceptualni model
Published in RUNG: 14.09.2023; Views: 3536; Downloads: 67
Full text (7,71 MB)

Keywords: požari, Kras, občina Miren - Kostanjevica, trajnostni turizem, ogljični odtis, Zeleno srce Krasa, projekti
Published in RUNG: 20.06.2023; Views: 2928; Downloads: 29
Full text (2,36 MB)