1. Diskretnost seznamov in informacijski obrat v humanistikiNarvika Bovcon, Aleš Vaupotič, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Besedilo obravnava informacijski obrat, ki današnjo realnost razume kot infosfero, agente v njej pa kot relacijsko povezane informacijske
organizme, človeške, naravne ter umetne ali hibridne. Pri razumevanju komunikacijskega delovanja sodobnih algoritmov izhaja iz ugotovitev Elene Esposito, ki razlikuje med informativnostjo sporazumevanja in inteligenco ter najde kontingentnost, ki je temelj za dojemanje inteligentnih odzivov v komunikaciji, ne v algoritmih, ampak v velepodatkih, kamor so jo odložili ljudje pri izdelavi in uporabi spleta. Podatke, organizirane v obliki diskretnih seznamov, ki jih pridobimo z odstranitvijo konteksta, algoritmi obdelujejo: reorganizirajo in asociativno povezujejo. Podobno kot v računalništvu obravnava sisteme tudi humanistika, na obeh področjih imamo opravka z diskretnimi podatki. Ta skupna lastnost podatkov v humanistiki in računalništvu omogoča prenos metod med disciplinama, npr. metodo ravni abstrakcije za obravnavanje sistema, zato v nadaljevanju predstavimo delovanje Turingovih strojev, njihovo števnost izračunljivih števil, povezano z mehanskostjo postopka. Implikacije Turingovih odkritij so pobuda za informacijsko filozofijo Luciana Floridija, ki informacijskemu obratu reče tudi četrta revolucija človeškega samorazumevanja in ga obravnava v tetralogiji, posvečeni infosferi. Predstavljena je Floridijeva konceptualna logika informacij, ki je logika načrtovanja modela sistema, ki zadosti zahtevam in skozi izdelovanje proizvaja vednost ab anteriori. Gre za inženirskooblikovalsko metodo, ki je v vedno bolj konstrukcionistično naravnanem svetu tudi metoda za podajanje odgovorov na odprta filozofska vprašanja. V sklepu besedila metodo izdelave informacijskega modela sistema predstavimo na primeru digitalnohumanističnega projekta, ki uporablja digitalizirano zbirko
umetniških del, interdisciplinarno sodelovanje in računalniške algoritme za generiranje novih informacijskih organizmov, tj. modelov, ki interpretirajo Rembrandtov umetniški sistem.
Keywords: informacijski obrat, digitalna humanistika, informacijski organizem, metoda ravni abstrakcije, informacijska logika načrtovanja
Published in RUNG: 17.01.2025; Views: 189; Downloads: 2
 Full text (482,68 KB)
This document has many files! More... |
2. Študije krindža : študijsko gradivo - jesen 2023/2024Primož Mlačnik, 2023, other educational material Abstract: Dano študijsko gradivo v grobem predstavlja transkripcije predavanj doc. dr. Primoža Mlačnik pri prvi in skrajšani izvedbi raziskovalnega študijskega predmeta Študije krindža v jesenskem semestru 2023/2024. Vsebuje grobe prevode nekaterih ključnih del (Philips, Ahmed), člankov, pregled študij sramu, delni izvedbeni načrt, izvirno raziskovalno delo predavatelja, Powerpoint predstavitve ter nekatere skene, ki so namenjeni izključno izobraževalnim namenom. Študijsko gradivo torej ni namenjeno javni uporabi, temveč izključno rabi za pedagoške namene pri predmetu.
Keywords: kulturni krindž, avtoetnografska metoda, študije sramu, kulturna politika čustev, degradacijski rituali, krindž kot metamoderni afekt, študijsko gradivo
Published in RUNG: 24.01.2024; Views: 1855; Downloads: 0
This document has many files! More... |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Analiza nabavnih virov v podjetju Ebm-papst in nadgradnja procesa odločanja z uporabo večkriterijskega odločitvenega modela : magistrsko deloMarko Peric, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnavamo analizo nabavnih virov in nadgrajujemo proces odločanja z uporabo večkriterijskega odločitvenega modela. V izbranem podjetju Ebm-papst so se zaradi vedno večje konkurenčnosti in v želji kreiranja nabavnih prihrankov lotili iskanja novih nabavnih virov na področju jugovzhodne Evrope za blagovno skupino aluminijastih odlitkov. Z analizo smo ugotovili, da imajo v podjetju definiran zgolj proces ocenjevanja obstoječih dobaviteljev, zato smo se lotili nadgradnje procesa izbora novega dobavitelja. V prvem koraku smo na podlagi pregleda strokovne literature empirično proučili ter izpostavili najpomembnejše kriterije pri izboru novega dobavitelja. Ti so bili izbrani na podlagi matrike SPM in PPM. Za pridobivanje podatkov smo uporabili kvantitativno in kvalitativno znanstvenoraziskovalno metodo. Analizo smo opravili na podlagi izpolnjenih vprašalnikov ter ocenjevanj, opravljenih med obiskom pri dobaviteljih. Opravljen pa je bil tudi nestrukturiran globinski intervju s petimi strokovnjaki, nabavniki aluminijastih odlitkov. Zaradi kompleksnosti smo problem odločanja razdelili na dve stopnji. V prvi stopnji smo definirali izločitvene kriterije in s t testom preverili hipotezi. Pripravili smo odločitveni model z uporabo metode DEX ter definirali štiri strategije pristopa do novih dobaviteljev pri vključevanju teh v panel dobaviteljev, kar bo imelo praktične implikacije za izbrano podjetje in širše. Opravili smo vrednotenje dvanajstih dobaviteljev ter na podlagi praktičnih testov ocenili razviti model ter predlagali tudi izboljšave, vezane na model. V zaključku smo podali predloge izboljšav za celoten proces izbora novih dobaviteljev v izbranem podjetju.
Keywords: metoda DEX, dobavitelji, management, nabava, trženje, večkriterijsko odločanje, magistrske naloge
Published in RUNG: 22.03.2021; Views: 5171; Downloads: 169
 Link to full text
This document has many files! More... |
8. Večparametrski model za izbiro najugodnejše banke ali hranilnice na GoriškemKristina Lancner Zorzut, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se ukvarjali z vrednotenjem in izbiro najugodnejše banke ali hranilnice na Goriškem. Banke ali hranilnice nas spremljajo na vsakem koraku. Med seboj so si precej podobne, vse namreč ponujajo finančne storitve uporabniku.
Vse si želijo privabiti čim več uporabnikov, zato strokovnjaki znotraj vsake posamezne finančne ustanove kreirajo in iščejo posamezne rešitve, kje in kako bi se čimbolj približali čim večji populaciji. Nekatere banke/hranilnice imajo zato nižje stroške na eni strani, druge na drugi. Prav zato smo se hoteli prepričati in sploh ugotoviti, ali obstaja najugodnejša banka/hranilnica na Goriškem ter katera je to. Vrednotenje in izbor je potekal s pomočjo večparametrske metode DEX. Po izbiri kriterijev, ki kar najboljše opišejo delovanje bank/hranilnic, smo po korakih
večparametrskega modeliranja izdelali celoten model ter z njim ovrednotili in analizirali naše izbrane banke/hranilnice. Izdelali smo tudi analizo “Kaj-če?”, analizo plus/minus 1 ter analizo selektivne razlage. Končni rezultat je predlog najprimernejše banke/hranilnice. V našem primeru sta to dve: Primorska hranilnica Vipava (PHV) ter Delavska hranilnica (DH), ki sta bili ocenjeni kot ugodni hranilnici, vendar vseeno ne kot najugodnejši. Ugodni sta zato, ker sta po skoraj vseh kriterijih
opredeljeni kot ugodni ali srednji. PHV je neugodna samo glede dostopnosti bančnega okenca. Za razliko od PHV je imela DH poleg tega kot neugodno ocenjeno še pridobitev kartice.
Keywords: banka, hranilnica, odločitveni model, večparametrsko odločanje, metoda DEX, program DEXi
Published in RUNG: 09.12.2020; Views: 5363; Downloads: 133
Full text (1,31 MB) |
9. |
10. Vrednotenje in izbira merilnih sistemov v avtomobilski industrijiMatevž Ivančič, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali vrednotenje in izbiro merilnih sistemov v avtomobilski industriji. Uporaba merilnih sistemov se nanaša na kontrolo premerov lukenj na komutatorjih, ki so eden izmed elementov električnih motorjev. Kontrola premerov lukenj je pomembna faza proizvodnega procesa, saj s tem preprečimo dobavo neustreznih proizvodov. Odločitveni problem se nanaša na izbor najprimernejšega merilnega sistema, kjer izbiramo med štirimi merilnimi sistemi: ročno kontrolo s kontrolnikom Gre/Ne gre, avtomatsko kontrolo s trnom Gre/Ne gre, avtomatsko kontrolo s trnom Gre/Gre s silo in vzporednim merjenjem sile ter avtomatsko kontrolo s kroglico. Vrednotenje in izbor poteka z uporabo večparametrske metode DEX, pri kateri smo za merilni sistem določili ekonomske, tehnološke in kakovostne kriterije ter jih vključili v model za vse štiri merilne sisteme. Po korakih, ki jih določajo metode večparametrskega vrednotenja, smo izdelali celoten model ter z njim ovrednotili in analizirali merilne sisteme. Analize so obsegale analizo ±1, analizo kaj-če ter analizo prednosti in slabosti. Končni rezultat je predlog najprimernejšega merilnega sistema, to je avtomatski merilni sistem s trnom Gre/Gre s silo in vzporednim merjenjem sile.
Keywords: komutator, premer luknje komutatorja, merilni sistem, odločitveni model, večparametrsko odločanje, metoda DEX, program DEXi
Published in RUNG: 03.10.2018; Views: 6487; Downloads: 181
Full text (2,34 MB) |
