Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 69
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
41.
42.
43.
Priložnost je tudi v manjših hidroelektrarnah
Drago Papler, 2015, polemic, discussion, commentary

Keywords: pogledi, raziskave, razvoj, kakovost, tveganja, ekonomika, majhne hidroelektrarne, obnovljivi viri energije
Published in RUNG: 13.05.2020; Views: 2816; Downloads: 0

44.
Trajnostni potencial sončnih elektrarn v Sloveniji
Nejc Blažek, 2019, master's thesis

Abstract: Proizvodnja električne energije s sončnimi elektrarnami v svetu in tudi v Sloveniji strmo narašča. Večina Slovencev ima do tovrstnega načina pridobivanja električne energije pozitiven odnos, k čemur je močno pripomogla Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Število novih sončnih elektrarn se bo povečevalo, s tem pa se bo v prihodnje povečevalo število izrabljenih solarnih panelov, ki jih sestavljajo silicijeve sončne celice. Z recikliranjem izrabljenih silicijevih sončnih celic lahko pridobimo do 85 % silicija oziroma 80 % sončnih celic za ponovno uporabo. Pri recikliranju tankoslojnih sončnih celic lahko vrnemo v proizvodni proces do 95 % polprevodnih materialov in do 90 % stekla. V povzetku analize življenjskega cikla (LCA) smo pokazali, v kakšnem obsegu je proizvodnja sončnih celic škodljiva za okolje ter kakšen je vpliv recikliranja le-teh ob koncu življenjske dobe za manjše onesnaževanje okolja in porabo virov. Pri ekonomskem vidiku trajnostnega potenciala smo z analizo treh različnih možnosti naložbe v samooskrbno sončno elektrarno prikazali finančni tok, ki ima v vseh treh možnostih vračilno dobo, krajšo od 10 let, in prihranke v družinskem proračunu tudi več kot 1.000 EUR na leto. Pokazali smo, da je nakup sončne elektrarne za samooskrbo z električno energijo ekonomsko upravičen, trajnosten in celo donosen. Analiza družbeno-socialnega vidika pokaže majhen vpliv na zaposlenost in dodano vrednost v Sloveniji, saj v Sloveniji obstaja le eno podjetje, ki proizvaja panele za sončne elektrarne. Pozitiven učinek na zaposlenost se kaže predvsem pri prodaji, upravljanju, servisu in montaži sončnih elektrarn. Izdelali smo analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti naložbe v sončno elektrarno ter jo primerjali z vetrno elektrarno.
Keywords: sončna elektrarna, trajnostni potencial, analiza življenjskega cikla, obnovljivi viri energije
Published in RUNG: 19.12.2019; Views: 5040; Downloads: 156
.pdf Full text (1,89 MB)

45.
Energetska samooskrba v krožnem gospodarstvu – primer občine Kočevje
Henrik Gjerkeš, Valter Pisk, Marjana Šijanec-Zavrl, 2017, published professional conference contribution

Abstract: Koncept krožnega gospodarstva temelji na načelu identifikacije in čim večjega izkoriščanja endogenih potencialov ter dviga dodane vrednosti v lokalnem okolju z vsemi multiplikativnimi učinki, ki pri tem nastanejo. Največji, še ne v zadostni meri izkoriščen razvojni potencial občine Kočevje predstavlja gozd. Koncept krožnega gospodarstva v občini Kočevje je zasnovan na izhodišču, da z območja občine ne odide noben hlod neobdelan in da se lesna biomasa izkoristi v največji možni meri ob hkratnem poviševanju stopnje lokalne energetske samooskrbe na poti v nizkoogljično skupnost. To vključuje celovito, trajnostno gospodarjenje z gozdom, sečnjo in spravilo hlodov ter pripravo lesa za proizvode z višjo dodano vrednostjo ob istočasni izrabi manjvrednega lesa in ostankov za proizvodnjo toplotne in električne energije. Celovitost trajnostne verige lesa zagotavlja vključitev socialnega podjetništva, izobraževanja kadrov, dodatnega usposabljanje zaposlenih in ohranjanja obstoječih oziroma ustvarjanje novih zelenih delovnih mest. Krožno gospodarstvo v občini Kočevje je organizirano v obliki centra predelave lesa za celovito ravnanje z lesno biomaso, ki ga upravlja gospodarska družba v javni lasti. Krožni proizvodni proces, začet z zbiranjem lesne biomase z vsemi elementi, se nadaljuje z žagalno linijo, opcijsko s peletarno, in se sklene s sušilnicami, ki deskam povišajo dodano vrednost, ter kogeneracijskim sistemom s procesom uplinjanja (manjvredne) lesne biomase za proizvodnjo električne in toplotne energije. Neposredni trajnostni učinki implementacije krožnega gospodarstva so obogatitev javnih sredstev za 3,2 mio EUR in 45 novih zelenih delovnih mest v prvih 15 letih delovanja, povečanje lokalne samooskrbe z električno energijo za 12 % in zmanjšanje emisije CO2 za 3.920 t na leto. Postopno uvajanje krožnega gospodarstva v občini Kočevje je primer uspešne in racionalne implementacije dolgoročne razvojne strategije Slovenije za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti, oživitev lesnopredelovalne industrije in dvig konkurenčnosti gospodarstva v Sloveniji.
Keywords: Krožno gospodarstvo, lokalna samooskrba, obnovljivi viri energije, gozdno-lesna veriga
Published in RUNG: 24.01.2018; Views: 4664; Downloads: 0
This document has many files! More...

46.
Aktualni projekti v Sloveniji na področju geotermalne energije
Henrik Gjerkeš, unpublished invited conference lecture

Keywords: Obnovljivi viri energije, geotremalna energija, toplotne črpalke
Published in RUNG: 24.01.2018; Views: 3970; Downloads: 0
This document has many files! More...

47.
Ogrevalni sistemi : Prenova večstanovanjske stavbe
2018, radio or television event

Abstract: Naše stavbe porabijo več energije kot energija in transport. Po drugi strani prav zgradbe, v katerih živimo, predstavljajo največji varčevalni potencial, sploh če poskrbimo za dobro izolacijo fasade, podstrešja in drugih delov hiše, z zamenjavo ogrevalnega sistema in zamenjavo oken pa bi se poraba energije lahko zmanjšala tudi za 50 in celo več odstotkov.Stanovalci bloka na Vranskem so se zato odločili za temeljito energetsko prenovo stavbe, ki danes predstavlja dobro prakso v Sloveniji in študijski primer tudi za strokovnjake na področju energetike.
Keywords: Oskrba z energijo, prenova stavb, učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije
Published in RUNG: 24.01.2018; Views: 4866; Downloads: 0
This document has many files! More...

48.
Oskrba stavbe z energijo in OVE z vidika izpolnjevanja sNES kriterijev pri celoviti prenovi stavb
Henrik Gjerkeš, 2017, published professional conference contribution abstract

Abstract: Pri optimalni zasnovi stavbe sta gradnja ali obnova stavb in trajnostna oskrba z energijo neločljivo povezana dela, ki morata biti obravnavana celovito, na stroškovno optimalen, okolju prijazen in družbeno odgovoren način. sNES standardi zahtevajo višjo stopnjo učinkovitosti, ob hkratni skrbni stroškovno-optimalni analizi alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, ki so na voljo na/blizu območja stavbe/soseske - in to brez poseganja v kakovost bivanja stanovalcev
Keywords: Skoraj nič-energijske stavbe, obnovljivi viri energije, prenova stavb
Published in RUNG: 24.01.2018; Views: 3992; Downloads: 233
.pdf Full text (3,14 MB)

49.
Ogrevanje: Prihodnost je v sodobnih daljinskih sistemih z nadzorovanimi emisijami : Ogrevanje na lesno biomaso
Julijana Bavčar, 2017, interview

Abstract: V Sloveniji je raba lesne biomase, ki je imamo kot gozdnata država na pretek, za ogrevanje stavb kot obnovljivi vir energije po eni strani priporočena, po drugi pa je povezana s povečanimi izpusti za zdravje nevarnih trdnih delcev. O optimalni rabi tega vira, ki kar najbolj zmanjša emisije, smo se pogovarjali z dr. Henrikom Gjerkešem z Gradbenega inštituta ZRMK in docentom na Univerzi v Novi Gorici. Najbolj učinkovit in do okolja prijazen način ogrevanja na lesno biomaso so po njegovih besedah sodobni sistemi daljinskega ogrevanja, ki so bistveno bolj nadzorovan proces od individualnih kurišč.
Keywords: Obnovljivi viri energije, lesna biomasa, sistem daljinskega ogrevanja, kogeneracija, plazemsko uplinjanje
Published in RUNG: 23.01.2018; Views: 5202; Downloads: 0
This document has many files! More...

50.
Celovita analiza stroškov za ogrevanje stavb : Sodobni ogrevalni sistemi
Henrik Gjerkeš, 2017, professional article

Abstract: Gospodinjstva se pri izbiri vira za ogrevanje v prvi vrsti ozirajo na družinski proračun, v bistveno manjši meri pa na odločitve o načinu in viru ogrevanja vplivajo drugi vidiki trajnosti. Zato je toliko pomembneje, da se ob približno enaki stroškovni učinkovitosti različnih načinov ogrevanja objektivno seznanijo tudi z drugimi vplivi. Analiza pokaže, da so seživljenjski stroški najvišji, če se ogrevamo z UNP ali električnimi uporovnimi grelci vseh oblik, in to ne glede na to, da so stroški investicije v en in drugi ogrevalni sistem najnižji med vsemi. Neglede na močno fluktuacijo cene ELKO ostaja drag energent z nepredvidljivo ceno v prihodnosti, ki v letu 2017 kaže trend rasti. Kljub relativno nizkim stroškom investicije bo tudi v prihodnje ogrevanje z ELKO drago, zato pričakujemo nadaljnje opuščanje njegove rabe za ogrevanje gospodinjstev iz ekonomskih, pa tudi okoljskih razlogov. Podobno velja tudi za zemeljski plin, ki je sicer iz vidika vseživljenjskih stroškov ugodnejši, vendar je fosilno gorivo in ne izpolnjuje sNES kriterijev o deležu OVE pri oskrbi stavbe z energijo. Na drugi strani so toplotne črpalke, ki so okolju prijazen način ogrevanja stavb z najnižjimi vseživljenjskimi stroški. Poleg ekonomske učinkovitosti izkoriščajo od 80 (zrak/voda) do 87 % (voda/voda) OVE pri svojem delovanju, s čimer izpolnjujejo sNES kriterije. Še pomembneje za nas in naše zanamce pa je, da s toplotnimi črpalkami ogrevamo naše domove na okolju prijazen način. V nasprotju s splošnim mnenjem analiza pokaže, da so vseživljenjski stroški sistemov na drva in na pelete relativno visoki, saj pri celoviti prenovi pri današnjih cenah presegajo vseživljenjske stroške kotla na ELKO. Pri kotlih na polena je razlog relativno visoka investicija (ki mora vključevati dovolj velik zalogovnik toplote za optimalno delovanje), pri peletih pa ob nekaj nižji investiciji relativno visoka cena energenta. Ne glede na to je potrebno lesno biomaso kot domači obnovljivi vir vedno upoštevati pri tehtanju ob izbiri novega ogrevalnega sistema. Manjvreden les se uporablja predvsem za ogrevanje z zgorevanjem v individualnih kuriščih in predstavlja prevladujoč energent v slovenskih gospodinjstvih. Je lokalni OVE in relativno poceni gorivo, vendar moramo biti pozorni na kakovostno izbiro kotla, ki omogoča zmanjšanje nekaterih neželenih učinkov, ki se še posebej manifestirajo v emisiji in povišani koncentraciji trdih delcev v atmosferi.
Keywords: Obnovljivi viri energije, energenti, trajnostna oskrba stavb z energijo, toplota, ogrevanje
Published in RUNG: 23.01.2018; Views: 4109; Downloads: 0
This document has many files! More...

Search done in 0.06 sec.
Back to top