1. |
2. Vpliv procesnih parametrov na kakovost drsnega obroča : magistrsko deloSimon Majnik, 2021, master's thesis Abstract: Vsem proizvodnim procesom je skupno to, da vključujejo različne procesne parametre, ki pomembno vplivajo na končen rezultat postopka izdelave produkta. S procesnimi parametri izdelku izboljšamo lastnosti, podaljšamo dobo trajanja in povečamo funkcionalnost. Po drugi strani pa nepravilno izbrani procesni parametri lahko privedejo do precejšnjih težav, tako pri izdelku samem, kakor v smislu proizvodne učinkovitosti. V primeru drsnih obročev, elektro-mehanskih elementov, ki zagotavljajo učinkovit prenos električne energije ali drugih signalov iz stacionarnega na rotirajoči se del sistema, glavni problem pri izdelavi s postopkom injekcijskega brizganja termo plastnega polimera predstavlja prisotnost zračnih rež med posameznimi elementi zabrizganega drsnega obroča. Predstavljena magistrska naloga se tako osredotoča na opis procesa injekcijskega brizganja drsnih obročev ter s tem povezane problematike pojavljanja zračne reže.
V aplikativnem delu je predstavljena analiza napak, korektivni ukrepi za njihovo odpravo ter uspešnosti uvajanja posameznih korektivnih ukrepov pri zmanjšanju zračne reže. Na podlagi eksperimentalno podprte večfazne metodološke analize preizkusnih serij je bilo ugotovljeno, da ima največji doprinos k izboljšanju obrizgavanja elementov in zmanjšanju pojava zračne reže predgretje elementov. Predgretje pa je potrebno kombinirati tudi z ustrezno prilagojenimi parametri procesa brizganja, ki vključujejo ustrezno visoko temperaturo taline, dovolj visok nadtlak in časovno usklajenost delovanja nadtlaka.
Keywords: procesni parametri, injekcijsko brizganje, drsni obroči, termoplastni polimeri, magistrske naloge
Published in RUNG: 15.04.2021; Views: 4031; Downloads: 119
 Link to full text
This document has many files! More... |
3. Enhancement of Charge Transport in Polythiophene Semiconducting Polymer by Blending with Graphene NanoparticlesEgon Pavlica, Gvido Bratina, 2019, original scientific article Abstract: This paper describes a study on the charge transport in a composite of liquid‐exfoliated graphene nanoparticles (GNPs) and a polythiophene semiconducting polymer. While the former component is highly conducting, although it consists of isolated nanostructures, the latter offers an efficient charge transport path between the individual GNPs within the film, overall yielding enhanced charge transport properties of the resulting bi‐component system. The electrical characteristics of the composite layers were investigated by means of measurements of time‐of‐flight photoconductivity and transconductance in field‐effect transistors. In order to analyze both phenomena separately, charge density and charge mobility contributions to the conductivity were singled out. With the increasing GNP concentration, the charge mobility was found to increase, thereby reducing the time spent by the carriers on the polymer chains. In addition, for GNP loading above 0.2 % (wt.), an increase of free charge density was observed that highlights an additional key role played by doping. Variable‐range hopping model of a mixed two‐ and three‐dimensional transport is explained using temperature dependence of mobility and free charge density. The temperature variation of free charge density was related to the electron transfer from polythiophene to GNP, with an energy barrier of 24 meV.
Keywords: grafen, polimeri, transport električnega naboja, časovno odvisna fotoprevodnost
Published in RUNG: 23.08.2019; Views: 3661; Downloads: 0
This document has many files! More... |
4. Vpliv dielektrika na delovanje organskega tankoplastnega tranzistorja: organski in anorganski dielektrikiAnže Peternel, 2015, undergraduate thesis Abstract: Organski tankoplastni tranzistorji (OTFT) so polprevodniški elementi, ki opravljajo funkcijo stikal v elektronskih napravah. Med njihovo najpomembnejšo lastnost štejemo
hitrost preklapljanja električnega toka. Hitrost preklapljanja je odvisna od mobilnosti nosilcev naboja, ta
pa je odvisna predvsem od stične površine med plastjo dielektrika in polprevodnika.
Preučili smo vpliv dielektrika
na mobilnost vrzeli v OTFT-jih s polprevodnim polimerom
poli(3-heksiltiofen) (P3HT). Primerjali smo dielektrike
parilen C, termični oksid (SiO2) in oktadekiltriklorosilan
(OTS). Ugotovili smo, da na mobilnost vrzeli močno vplivata
hrapavost in polarnost dielektrika. Za najboljši dielektrik
se je izkazal OTS, saj je bila mobilnost vrzeli najvišja
glede na ostale preučene OTFT-je. Najvišja izmerjena
mobilnost vrzeli je znašala 0.03 cm^2 V^−1 s^−1 . Pri
OTFT-jih z dielektrikom OTS smo izmerili upor stika med
elektrodama in plastjo polprevodnika. Upor je znašal 1 MΩ in
predstavlja veliko oviro za tok, ki teče skozi OTFT.
Iz pridobljenih rezultatov sklepamo, da so OTFT-ji z organskimi dielektriki boljši kot OTFT-ji z dielektrikom
SiO2, če je njihova površina ravna in hidrofobna. Sklepamo
da z optimizacijo upora stika med elektrodo in plastjo
polprevodnika lahko pripravimo OTFT-je, ki so primerni za
izdelavo fleksibilne organske elektronike.
Keywords: konjugirani polimeri, P3HT, termični oksid SiO2, parilen C, OTS, tokovno-napetostna karakteristika, mobilnost nosilcev naboja, pragovna napetost, upor stika kovina – polprevodnik
Published in RUNG: 28.09.2015; Views: 9470; Downloads: 299
 Full text (10,50 MB) |
