Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Določevanje srebrovih zvrsti v tekočih vzorcih
Aleš Grahovac, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Srebro ima dolgo zgodovino uporabe zaradi svojega antibakterijskega učinka, vendar ga v moderni medicini srečamo predvsem pri lokalnem zdravljenju ožganin. V alternativni medicini se je za razliko prijela uporaba koloidnega srebra, to je nanodelcev srebra v vodnem koloidu, kot naravnega antibiotika. Odvisno od doze, se z uporabo lahko pojavijo tudi negativni stranski učinki, predvsem argirija, ki zaradi nalaganja srebra v tkivih povzroča sivo obarvanje kože. Zaradi tega je pomembno, da natančno nadziramo koncentracije koloidnega srebra v uporabi. V diplomskem delu smo z uporabo kemijske redukcije pripravili vzorce koloidnega srebra, katere smo uporabili za izračun meje detekcije (LOD) metod UV-VIS spektrofotometrije ter spektroskopije s toplotno lečo (TLS), tako v serijski (BM) kot pretočni (FIA) postavitvi. Sledilo je preverjanje koncentracije koloidnega in celotnega srebra v 5 komercialno dostopnih vzorcih, ter z uporabo splakovanja s kislino še možnosti nalaganja srebrovih nanodelcev na stene posode v katerih je bilo koloidno srebro shranjevano. Kot najobčutljivejša od preverjenih merilnih metod se je izkazala TLS-BM, katere LOD je bila več kot 350-krat nižji od UV-VIS spektrofotometrije (LOD (UV-VIS) = 32,00 ppb; LOD (TLS-BM) = 0,09 ppb; LOD (TLS-FIA) = 0,45 ppb). Vseh 5 preizkušenih vzorcev je imelo koncentracije koloidnega srebra nižje od navedenih na embalaži (od 32- do 283-krat nižje), koncentracije celotnega srebra pa večinoma višje od navedenih za koloidno srebro (20 % – 107 % več od navedene), po čemer lahko sklepamo, da je večina srebra v ionski obliki. Delci koloidnega srebra so se bolj nalagali na stene posod v katerih je bilo koloidno srebro hranjeno iz stekla kot iz plastike (155-317 ppb za steklo, 11-15 ppb za plastiko). TLS-BM je preprosta in učinkovita metoda za merjenje koncentracije nanosrebra v vodnem koloidu. Koncentracija srebra v testiranih vzorcih koloidnega srebra ne ustrezajo navedenim, zato velja pri nakupu večja pozornost.
Keywords: koloidno srebro, spektrofotometrija, TLS, antibiotiki
Published in RUNG: 30.09.2016; Views: 8500; Downloads: 282
.pdf Full text (2,02 MB)

2.
3.
Določevanje koncentracij in testiranje baktericidnega delovanja koloidnega srebra v vodi
Andrej Jerkič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Koloidno srebro (Ag0) je vodna suspenzija delcev srebra v velikosti od 1 nm do 100 nm. Zaradi svojih edinstvenih lastnosti, kot so antibakterijsko in antivirusno delovanje, se pogosto uporablja predvsem v medicini in pri postopkih, povezanih z obdelavo vode. Koloidno srebro uvrščamo med težke kovine, ki jih človeško telo ni sposobno presnoviti, zaradi česar pride do nalaganja v ledvicah, koži, jetrih in nevronih, kar lahko vodi do negativnih zdravstvenih posledic. Nalaganje srebra v telesu lahko povzroči pljučni edem, krvavitve, nekrozo kostnega mozga, jeter in ledvic, argirijo, vrtoglavico ter nevrološke motnje. Prav zaradi morebitnih negativnih vplivov na živa bitja je pomembna natančna določitev koncentracije koloidnega srebra v vodi, ki je potrebna za ustrezno baktericidno delovanje in za zagotavljanje ustrezne kakovosti pitne vode, a hkrati ni nevarna zdravju. V diplomski nalogi smo določevali koncentracije koloidnega srebra v vodi iz 3 različnih virov z uporabo UV-Vis spektrofotometrije (SPEC) in spektroskopije s toplotnimi lečami (TLS). Z izračunom spodnje meje določevanja (LOD) za SPEC in TLS metodo smo pokazali, da je zaradi nižje LOD vrednosti TLS metoda primernejša za detekcijo Ag0 v vodi. Vrednosti koncentracije srebra so lahko nižje od LOD, katero lahko dosežemo s SPEC, zato ta metoda ni primerna za merjenje zelo nizkih koncentracij. S preučevanjem baktericidnega delovanja koloidnega srebra smo dokazali, da njegova prisotnost v koncentracijah, ki so enake maksimalnim dovoljenim koncentracijam (MCL), ni dovolj visoka za uničenje bakterij. Slednja koncentracija je ustrezna le za zaviranje oziroma onemogočanje razmnoževanja bakterij. Dokazali smo tudi, da imajo koncentracije Ag0, ki 300-krat presegajo vrednost MCL v vodi, visoko baktericidno učinkovitost (znižanje logaritemske vrednosti > 3). Baktericidno delovanje koloidnega srebra smo povezali z velikostjo in obliko nanodelcev. To smo določili z metodo, ki temelji na dinamičnem sipanju svetlobe (DLS), in z uporabo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM). Ugotovili smo, da se povprečna velikost delcev srebra povečuje z višanjem koncentracije Ag0. Največje spremembe smo zaznali med vzorcema s koncentracijo 50 ppb in 1 ppm ter med vzorcema z koncentracijo 1 ppm in 5 ppm. Pri primerjavi povprečne velikosti delcev med koncentracijama 5 in 15 ppm nismo zaznali velikih razlik. Sklepamo lahko, da se pri koncentracijah, višjih od 5 ppm, velikosti nanodelcev srebra ne spreminjajo več značilno s povečevanjem koncentracije Ag0. Z višanjem koncentracije srebra so se tvorili aglomerati, katerih velikost se je z višanjem koncentracije povečevala.
Keywords: koloidno srebro, spektrofotometrija, TLS, bakterije, absorbanca, SEM, aglomerati
Published in RUNG: 01.06.2016; Views: 8115; Downloads: 306
.pdf Full text (2,42 MB)

4.
5.
Vpliv živega srebra na lizosome v celicah prebavnih žlez kopenskega enakonožca Parcellio scaber (Isopoda, Crustacea)
Ingrid Padovan, 2005, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil preveriti, ali lahko z metodo NRRT (Neutral red retention time) dokažemo vpliv živega srebra na stabilnost lizosomalne membrane v prebavnih lezah (hepatopankreas) izopodnih rakov (Porcellio scaber-Isopoda, Crustacea). Metoda temelji na ocenjevanju zadrževalnega časa nevtral rdečega v lizosomih. Izoliranim žlezam smo dodali barvilo nevtral rdeče in opazovali čas,pri katerem je prišlo do razlitja barvila iz lizosomov. Bolj kot so membrane lizosomov prizadete zaradi vpliva povišanih koncentracij kemikalij nanje, prej pride do razlitja barvila v citosol. Prirejeno metodo smo uporabili na prebavnih žlezah živali, ki so bile v laboratoriju izpostavljene bakru (Cu) in vitro - inkubacija v 50 in 100 I-Ig Cu/l za 1 uro in ivemu srebru (Hg) in viva 3- in 10-dnevni prehranjevalni poskusi, kjer so bile živali izpostavljene 5 in 50 I-Ig Hg/g suhe teže hrane. Poleg tega smo metodo uporabili na prebavnih žlezah P. scaber nabranih na različnih neonesnaženih (Maribor, Kobjeglava) in onesnaženih (Idrija, Velenje) lokacijah po Sloveniji. V vseh primerih pride pri živalih iz čistih okolij do destabilizacije lizosomov pozneje kakor pri Cu, Hg ali živalih, ki so izpostavljene kemikalijam v okolju. Metoda ne razlikuje med živalmi izpostavljenimi 5 I-Ig/g Hg in 50 1-19/g Hg. V primerjavi z ostalimi lokacijami so najbolj prizadete žleze živali iz Velenja. Živali iz Idrije so manj prizadete od tistih iz Velenja, vendar bolj kakor kontrolne živali, morda zaradi možnosti daljšega časovnega prilagajanja. Metoda NRRT se odlikuje po tem, da je hitro izvedljiva in enostavna ter zato tudi priporočljiva za izvajanje hitrega ugotavljanja kvarnih učinkov povišanih koncentracij živega srebra na nivoju lizosomov.
Keywords: diplomske naloge, živo srebro, lizosomi, nevtral rdeče, Porcellio scaber
Published in RUNG: 15.10.2013; Views: 8846; Downloads: 554
URL Link to full text
This document has many files! More...

6.
Search done in 0.03 sec.
Back to top