1. |
2. |
3. |
4. Conjunct Agreement and Gender in South Slavic: From Theory to Experiments to TheoryJana Willer Gold, Franc Marušič, Tina Šuligoj, 2016, original scientific article Abstract: Agreement with coordinated subjects in Slavic languages has recently seen a rapid increase in theoretical and experimental approaches, contributing to a wider theoretical discussion on the locus of agreement in grammar (cf. Marušič, Nevins, and Saksida 2007; Bošković 2009; Marušič, Nevins, and Badecker 2015). This paper revisits the theoretical predictions proposed for conjunction agreement in a group of South Slavic languages, with a special focus on gender agreement. The paper is based on two experiments involving speakers of Bosnian/Croatian/Serbian (BCS) and Slovenian (Sln). Experiment 1 is an elicited production experiment investigating preverbal-conjunct agreement, while Experiment 2 investigates postverbal-conjunct agreement. The data provide experimental evidence discriminating between syntax proper and distributed-agreement models in terms of their ability to account for preverbal highest-conjunct agreement and present a theoretical mechanism for the distinction between default agreement (which has a fixed number and gender, independent of the value of each conjunct) and resolved agreement (which computes number and gender based on the values of each conjunct and must resolve potential conflicts). Focusing on the variability in the gender-agreement ratio across nine combinations, the experimental results for BCS and Sln morphosyntax challenge the notion of gender markedness that is generally posited for South Slavic languages.
Found in: ključnih besedah
Summary of found: ...skladnja, slovenščina, srbohrvaščina, eksperimentalna skladnja, ujemanje, sestavljeni osebek, priderno vezan osebek, ujemanje sestavljenega...
Keywords: skladnja, slovenščina, srbohrvaščina, eksperimentalna skladnja, ujemanje, sestavljeni osebek, priderno vezan osebek, ujemanje sestavljenega osebka
Published: 06.07.2016; Views: 5085; Downloads: 0
 Fulltext (1,87 MB) |
5. Slovnična kategorija števila pri stavčnem ujemanju: dvojina v koordinacijiTina Šuligoj, 2017, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava ujemalne vzorce v primerih koordinacije z veznikom in. Raziskava je bila izvedena med 50-imi govorci tistih slovenskih narečij, kjer je dvojina prisotna v vsakodnevni komunikaciji, in sicer so anketiranci preko spletnega vprašalnika podali sprejemljivostne sodbe za omenjene primere priredij. Ugotovitve, vezane na raziskavo, potrjujejo obstoj različnih ujemalnih strategij, ki pa se pojavljajo različno pogosto. Nadalje so ugotovljene povezave med slovničnimi oznakami za število ter slovničnimi oznakami za spol, pri čemer velja, da imajo oznake za število večji vpliv na izbiro govorcem sprejemljive ujemalne strategije kakor pa oznake za spol. Na osnovi uporabljenih primerov, ki temeljijo na dvojinskih (samostalniških) oblikah v različnih kombinacijah oznak za število in spol, ugotavljamo, da so pojavitve dvojinskih oblik torej vezane tudi na relativno zaznamovanost dvojine v primerjavi z ednino ter množino.
Found in: ključnih besedah
Summary of found: ...stavčno ujemanje, slovenščina, koordinacija, priredje, slovnične oznake, slovnično število,...
Keywords: stavčno ujemanje, slovenščina, koordinacija, priredje, slovnične oznake, slovnično število, dvojina, tvorbeni eksperiment, sprejemljivostne sodbe
Published: 25.05.2017; Views: 5540; Downloads: 214
Fulltext (966,37 KB) |
6. O dvopredmetni dajalniški strukturi v slovenskem znakovnem jezikuMatic Pavlič, 2015, published scientific conference contribution Abstract: Glagoli slovenskega znakovnega jezika, ki oddajo tri udeleženske vloge, lahko izrazijo ujemanje le z dvema argumentoma. Ujemalna shema teh glagolov se razlikuje glede na to, ali je nepremi predmet obvezen ali neobvezen del njihove argumentne strukture. Gibanje glagolov z obveznim nepremim predmetom se začenja v kretalnem prostoru osebka in končuje v kretalnem prostoru nepremega predmeta – s čimer je izraženo ujemanje s tema dvema argumentoma. Gibanje glagolov z neobveznim nepremim predmetom se začne v kretalnem prostoru osebka in konča v kretalnem prostoru premega predmeta – s čimer je izraženo ujemanje, ki je sicer značilno za prehodne glagole.
Found in: ključnih besedah
Summary of found: ...ki oddajo tri udeleženske vloge, lahko izrazijo ujemanje le z dvema argumentoma. Ujemalna shema teh...
Keywords: dvopredmetnost, slovenski znakovni jezik, ujemanje, argumentna struktura
Published: 07.11.2017; Views: 3069; Downloads: 207
Fulltext (1,01 MB) |
