Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 24
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Opportunities for Rose Wine in Serbia
Vukašin Stanković, 2024, research project (high school)

Keywords: roze, vino, preference potrošnikov, nakupno vedenje, Srbija
Published in RUNG: 05.02.2024; Views: 207; Downloads: 0
This document has many files! More...

2.
Fenolni potencial izbranih vin s podaljšano maceracijo sorte "Rebula"
Dejan Bavčar, Yelyzaveta Popova, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo analizirali 30 vzorcev vin sorte grozdja Vitis vinifera L. cv. 'Rebula' iz Vipavske doline in Goriških brd. Vina smo kupili na trgu, in sicer v specializiranih lokalnih prodajalnah vina, spletnih prodajalnah ali pri vinarjih. Osemindvajset (28) vzorcev vina je bilo pridelanih s postopkom podaljšane maceracije drozge grozdja. Dve vini pridelanih brez maceracije, smo dodali v nabor vzorcev zaradi primerjave fizikalno-kemijskih parametrov z ostalimi vzorci. V vinskih vzorcih smo izmerili naslednje standardne fizikalno-kemijske parametre: skupni in prosti žveplov dioksid, skupne titrabilne kisline, pH, hlapne kisline z destilacijsko metodo, izbrane organske kisline, sladkorje (glukozo + fruktozo), etanol in barvo vina s spektofotometrom - absorbanco pri 420 nm (A420) in barvne parametre v CIE Lab sistemu. Izmerili smo tudi skupne polifenole po spektrofotometrijski metodi Folin-Ciocalteu in izbrane posamezne polifenole (hidroksibenzojske kisline, nezaestrene hidroksicimetne kisline, procianidine) s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti, sklopljeno z UV detetktorjem (HPLC-UV). Želeli smo določiti polifenolni potencial vin sorte 'Rebula', pridelanih s postopkom podaljšane maceracije drozge grozdja in nato določiti morebiten vpliv časa maceracije na količino polifenolov v vinu. Kemijske analize so pokazale veliko variabilnost v količini skupnih polifenolov, ki pa jih nismo uspeli povezati s časom maceracije. Pomanjkljivi podatki o času in drugih pogojih maceracije drozge grozdja nam tega niso dopuščali. Podatki nakazujejo trend večjih koncentracij skupnih polifenolov vina pri vinih, pridelanih s postopkom podaljšane maceracije drozge grozdja. V določenih vinih smo izmerili tudi preko 1000 mg/L (kot galna kislina) skupnih polifenolov. Med posameznimi polifenoli je bilo v vinih največ galne kisline (tudi do 90 mg/L), procianidina B1 (do 52 mg/L) in katehina (do 18 mg/L). Instrumentalno določena barva filtriranega vina (A420 in parametri CIE Lab) je povezana s količino skupnih polifenolov po metodi Folin-Ciocalteu. Parametri barve dolgo maceriranih vin se močno razlikujejo od vin brez maceracije oziroma od vin, pridelanih s krajšim časom maceracije, zato gre za dobre 'markerje' tovrstnih vin. Opazili smo, da kombinacija običajnega parametra barve belih vin A420 nm s parametri CIE Lab sistema omogoča podrobnejšo analizo barve vina.
Keywords: Vitis vinifera L. cv. ‘Rebula’, belo grozdje, belo vino, postopek maceracije, polifenoli
Published in RUNG: 06.07.2023; Views: 939; Downloads: 14
.pdf Full text (1,39 MB)

3.
KEMIJSKA IN SENZORIČNA ANALIZA TIPIČNIH AROMATIČNIH LASTNOSTI VIN SORTE 'MODRA FRANKINJA'
Urban Hlade, 2023, undergraduate thesis

Abstract: 'Modra frankinja' (Vitis vinifera L.) je tradicionalna slovenska sorta grozdja, a kljub temu Slovenci o njej nismo dovolj seznanjeni. Tudi ko gledamo širši vinski svet, opazimo, da o tej sorti in njenih značilnostih vemo zelo malo. Po naših podatkih aromatične tipičnosti vin sorte 'Modra frankinja' še niso bile raziskane. Diplomsko delo je prva tovrstna raziskava te sorte. V delu smo želeli raziskati aromatične lastnosti vin te sorte s pomočjo neformalne senzorične analize. Na ta način smo povzeli katere senzorične note so na splošno izrazite pri obravnavani sorti vina. V nadaljevanju smo s kemijsko analizo aromatičnih spojin vzorcev vina to še kemijsko ovrednotili. Pri kemijski analizi smo se osredotočili na štiri skupine spojin, ki po našem mnenju krojijo tipičnost arom vin sorte 'Modra frankinja'. To so: monoterpeni, estri, norizoprenoidi in C6-alkoholi. Rezultati kažejo, da so prav predstavniki skupine terpenov tisti, ki se pojavljajo v največjih koncentracijah v obravnavanih vinih in pomembno krojijo aromatični profil vin 'Modra frankinja'. C13-norizoprenoidi so bili prisotni v večjih koncentracijah pri vzorcih sortnega vina 'Modra frankinja', kot pri vinih 'Modri pinot' ali vinih bordojskih sort. A še vedno vsebnosti C13-norizoprenoidi ostajajo precej manjše od zaznavnih senzoričnih pragov teh spojin.
Keywords: Vino, vitis vinifera L. 'Modra frankinja', kemijska analiza, estri, terpeni, norisoprenoidi, C6-alkoholi, plinski kromatograf, GC-MS.
Published in RUNG: 04.07.2023; Views: 779; Downloads: 13
.pdf Full text (1,91 MB)

4.
5.
Validacija HPLC metode za določanje organskih kislin in sladkorjev v vinu
Kristjan Mesar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu smo obravnavali proces validacije dveh analiznih metod za določanje kakovosti vina. In sicer smo določali organske kisline kot so vinska kislina, jabolčna kislina, mlečna kislina, citronska kislina, ocetna kislina, in monosaharide glukozo in fruktozo. Analiza teh parametrov je pomembna pri nadzoru procesa pridelave vina kot tudi spremljanju kakovosti vina. V diplomski nalogi smo pregledali glavne metode za določanje kislin in sladkorjev v grozdju in vinu, v samem poskusu pa smo uporabili kromatografsko tehniko na osnovi tekočinske kromatografijo visoke ločljivosti v kombinaciji z detekcijo v ultravijoličnem (UV) za organske kisline in z detekcijo lomnega količnika (RID) za monosaharidne sladkorje. HPLC-UV/RID sistem omogoča enostavno pripravo vzorca na analizo (samo filtracija, mogoče redčitev, če je potrebna), hitro analizo in omogoča zadovoljive meje detekcije za potrebe določevanja omenjenih parametrov. Obe metodi smo opisali z različnimi parametri, kot je ponovljivost, linearnost, izkoristek v štirih različnih matriksih (dve beli vini, eno rdeče in eno jabolčno vino – cider), meja detekcije in meja kvantifikacije. Rezultate kvantifikacije skupnih sladkorjev in organskih kislin v vzorcih vin smo primerjali z rezultati akreditiranega laboratorija kjer je bilo to mogoče in ugotovili, da kvantifikacija z metodo standardnega dodatka omogoča primerljive rezultate z akreditiranim laboratorijem, predvsem za parameter skupni fermentirani sladkorji (glukoza in fruktoza). Vsebnost skupnih kislin določenih kromatografsko je bila nekoliko manjša od parametra skupne titrabilne kisline, kar je najverjetneje posledica manjšega števila posameznih kislin, ki smo jih vključili v ta parameter, pa tudi drugačne metode določanja kislin.
Keywords: vino, cider, HPLC, UV, RID, organske kisline, sladkorji, validacija
Published in RUNG: 02.08.2022; Views: 1634; Downloads: 56
.pdf Full text (1,10 MB)

6.
e-Klet
Guillaume Antalick, Marko Lesica, Melita Sternad Lemut, Lorena Butinar, Erika Jež, Branka Mozetič Vodopivec, 2020, other educational material

Keywords: interaktivno učno gradivo, pridelava vina, posamezne faze pridelave, sveže belo vino
Published in RUNG: 23.02.2021; Views: 2077; Downloads: 0
This document has many files! More...

7.
VPLIV KOVINSKIH IONOV NA IZGUBO SADNE AROMATIKE MLADIH BELIH VIN
Matic Ferjančič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi dejstva, da se kar nekaj slovenskih svežih belih vin že v kratkem obdobju po trgatvi sooča s posledicami netipičnega staranja (ATA), ki se kaže predvsem v hitri izgubi intenzivne sadne aromatike, smo se odločili, da bomo v diplomskem delu raziskali vzroke, ki pripeljejo do tega vedno bolj perečega problema. Ob preučevanju literature, povezane s to tematiko, smo naleteli na podatke, da bi lahko bila izguba intenzivne sadne aromatike (hidroliza estrov) povezana s povečanimi vsebnostmi kovinskih ionov v vinih. Poleg tega smo zasledili tudi raziskave, v katerih raziskovalci dokazujejo, da večja vsebnost antioksidantov v vinih pomaga zaščititi sadne estre. Da bi te informacije preverili, smo se odločili narediti poskus, v katerem smo v različnih obravnavanjih v vino sorte Sauvignon dodali realne količine kovinskih ionov in antioksidantov. Tako pripravljene vzorce smo nato pospešeno starali 50 dni pri 30 °C. Po koncu staranja smo estre iz vzorcev ekstrahirali z dietil etrom in te ekstrakte analizirali z uporabo plinskega kromatografa s plamenskim ionizacijskim detektorjem (GC-FID). Ugotovili smo, da kovinski ioni vplivajo na zmanjšanje količine estrov v izbranem vinu. Ravno tako smo ugotovili, da večja vsebnost antioksidantov v vinu, ki vsebuje več kovinskih ionov, pomaga zmanjšati hidrolizo estrov. Tekom izvedbe poskusa smo se soočili s kar nekaj ovirami in tako spoznali, da za pospešeno staranje vzorcev za analizo estrov ni primeren vsak material posodic. Pri stekleničkah smo opazili, da je med uporabo novega in opranega rabljenega stekla po 50-dnevnem staranju velika razlika v vsebnosti estrov v vzorcih. Možno je, da se med staranjem iz natrijevega borosilikatnega stekla v vino ekstrahirajo kovinski ioni, ki na tak način kontaminirajo vzorce. Pri polipropilenski (PP) embalaži pa smo opazili, da se med staranjem količina estrov v vzorcih zmanjša bolj kot v opranem rabljenem steklu. Vzrok za to je najverjetneje v adsorpciji estrov na stene PP posode.
Keywords: vino, estri, kovinski ioni, antioksidanti, ATA, plinski kromatograf s plamenskim ionizacijskim detektorjem, GC-FID, izguba sadne aromatike, vpliv materiala embalaže na hidrolizo estrov
Published in RUNG: 29.07.2020; Views: 4032; Downloads: 125
.pdf Full text (1,43 MB)

8.
9.
Vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina Modri pinot
Margareta Lavrenčič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Maceracija grozdja je ključna tehnološka faza pri pridelavi rdečih vin. Na podlagi znanja, tehnologije in izkušenj ima ta tehnološki postopek velik vpliv na končno kakovost vina. V diplomski nalogi smo preučevali vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina modri pinot. Na podlagi različnih analiz smo določali: prosto žveplo, alkohol, skupne kisline, intenziteto in ton barve, skupne antociane, skupne fenole ter izvedli senzorično analizo. Rezultati našega poskusa kažejo, da maceracija celega grozdja daje vino z manjšo vsebnostjo skupnih kislin v primerjavi s klasično maceracijo. Manjša vsebnost skupnih kislin v vinu pri maceraciji s pecljevino se izraţa tudi z značilno višjim pH-jem vina. Vino maceracije s pecljevino je večji porabnik žvepla, vsebuje bistveno več skupnih fenolov in posledično imamo tudi večjo intenziteto barve, ki pa se pri vinu modri pinot izraža v večji rumeno-rjavih tonov barve. Senzorična analiza je potrdila kemijske analize barve, pokazala, da maceracija celega grozdja v osnovi daje nekoliko manj sadna vina, vendar s poudarjeno noto temnega sadja, zelenih not in začimb. Vino maceracije celega grozdja je bilo boljše sprejeto, saj je imelo prijetnejšo kislino in je bilo taninsko bolj uglajeno.
Keywords: Vino, Vitis vinifera L. 'Modri pinot', maceracija, peceljevina, kemijski parametri vina, senzorične lastnosti vina
Published in RUNG: 26.07.2019; Views: 5968; Downloads: 206
.pdf Full text (1,09 MB)

10.
Komunikacija vinske industrije na spletnih družbenih omrežjih v Sloveniji
Karlo Kopjar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V svetovni vinski industriji je veliko zanimanja za tržno komunikacijo vinske industrije na družbenih omrežjih. Tak način komunikacije je relativno poceni in ob dobri uporabi učinkovit. Kot za vse tipe tržne komunikacije je tudi za tak tip komunikacije potrebno imeti strategijo. Ponujenih nam je več družbenih omrežij, a niso vsa primerna za komunikacijo z našimi strankami oziroma potencialnimi strankami. Slovenija je tradicionalna pridelovalka vina in zato so prebivalci skoraj neprestano v stiku z vinsko kulturo. Slovenci se zanimajo za uživanje domačih in kakovostnih izdelkov. V času višje stopnje brezposelnosti se je zmanjšalo uživanje vina, a je sedaj stanje spet normalno. Tako je primerno komunicirati s Slovenci o vinu na družbenih omrežjih. Zakoni pa omogočajo, da je tak tip komunikacije skoraj neoviran. Z anketo smo iskali odgovore na vprašanja o uporabi družbenih omrežij in uživanju vina. Anketiranci so pokazali zanimanje za že tradicionalne vsebine o vinu. Ugotovili smo, da so ženske bolj primerna ciljna skupina za več različnih tipov vin kot moški. Možno je povzeti, da se družbena omrežja glede vina uporabljajo bolj za to, da spomnijo nekega potrošnika, kot da ga prepričajo, saj se ti bolj zanašajo na priporočila drugih kot na kak drug vir informacij.
Keywords: vino, družbena omrežja, tržno komuniciranje, končni potrošniki, Slovenija
Published in RUNG: 16.01.2019; Views: 4427; Downloads: 146
.pdf Full text (2,00 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top