1. Literarnodidaktične paradigme in najpomembnejša literarna besedila pri pouku književnosti na slovenskih gimnazijahIvana Zajc, 2024, original scientific article Abstract: Članek razgrne rezultate anketne raziskave profesorjev slovenščine na slovenskih gimnazijah, ki kažejo, da poudarjajo predvsem kulturni literarnodidaktični model, ki se sklada s sistemsko didaktiko književnosti. Sledijo rezultati, ki se nanašajo na model osebnostne rasti, ki ustreza recepcijski didaktiki književnosti. Sledi prikaz književnih besedil, ki so po mnenju profesorjev slovenščine najpomembnejša za obravnavo na gimnazijah, in sicer gre predvsem za klasična literarna dela slovenskih in tujih avtorjev. Keywords: pouk književnosti, gimnazije, slovenščina, literarna klasika, kurikul, sistemska didaktika književnosti Published in RUNG: 30.09.2024; Views: 339; Downloads: 3 Link to file This document has many files! More... |
2. |
3. |
4. UVODNA ŠTUDIJA K ČEZMEJNI DIDAKTIKI ČEZMEJNE LITERATURE....Ana Toroš, 2022, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek skuša opozoriti na sodobne izzive pouka književnosti v čezmejnih prostorih
na osnovnošolski in srednješolski ravni. Pri tem izhaja iz didaktičnega modela poučevanja
in učenja jezikov v stiku, od katerega prevzema metodo socialnega konstruktivizma in
dejavnosti čezmejnih razredov. Čezmejna didaktika čezmejne literature podpira pouk
književnosti v čezmejnih prostorih in v tem okviru razvija kompetence zgodovinskega
mišljenja in razbiranja konteksta. Pri tem predvideva obravnavo književnih del čezmejnega
prostora, ki tradicionalno pripadajo različnim nacionalno zasnovanim literarnim
zgodovinam in so običajno napisana v različnih jezikih. Do teh književnih del pristopa prek
komparativne metode, besedilne in imagološke analize ter kreativnega pisanja. Čezmejna
didaktika čezmejne literature se tako izrisuje kot priložnost za razvijanje vseživljenjskih
kompetenc učencev za kakovostno bivanje in delovanje v čezmejnem prostoru. Keywords: socialni konstruktivizem, čezmejna literatura, čezmejna didaktika, kolektivna memorija Published in RUNG: 23.11.2022; Views: 1749; Downloads: 0 This document has many files! More... |
5. Literatura na stičišču berili slovensko, italijansko, furlansko in nemško pišočih avtorjev s Tržaškega, Goriškega in Videmskega ter Istre za osnovne in srednje šoleAna Toroš, 2022, published scientific conference contribution (invited lecture) Abstract: Prispevek predstavlja idejna, metodološko-teoretična izhodišča ter didaktične premisleke, ki so pripeljali v sklopu čezmejnega projekta EDUKA2 do oblikovanja dveh inovativnih beril slovensko, italijansko, furlansko in nemško pišočih avtorjev s Tržaškega, Goriškega in Videmskega ter Istre za osnovne in srednje šole. Pri tem osvetljuje tematsko izbiro književnih del ter navaja ključne ugotovitve iz praktičnega dela projekta in možnosti prihodnjih izboljšav. Keywords: manjšinska književnost, didaktika književnosti, Benečija, Rezija, Trst, Gorica Published in RUNG: 18.10.2022; Views: 2108; Downloads: 0 This document has many files! More... |
6. |
7. |
8. "O, Trst, ti moja večna bolečina ---" : dr. Ano Toroš zanima, kakšni smo mi v književnosti Drugega in kakšni so Drugi v naši književnosti2022, interview Keywords: Fakulteta za humanistiko Univerza Nova Gorica, literarna imagologija, slovensko-italijanski literarni stiki, Trst (literarni motiv), čezmejni prostor, EPK 2025, literatura obmejnih prostorov, manjšinska književnost, čezmejna didaktika, primerjalna književnost Published in RUNG: 14.03.2022; Views: 2357; Downloads: 0 This document has many files! More... |
9. |
10. Literarno delo in njegov (implicitni) avtor : Vidika literarne vede in šolske prakseIvana Zajc, 2016, master's thesis Abstract: Vlogo avtorja v literarnem delu najprej preverimo preko kontroverznega koncepta implicitni avtor, pri katerem najprej pokažemo njegovo genezo. Magistrsko delo vsebuje izvirno sintezo rekonceptualizacij implicitnega avtorja, ki je vsebinsko razvrščena glede na osnovne kazalnike: povezava z empiričnim avtorjem in antropomorfnost ter trije vidiki opredeljevanja: vidik literarne produkcije, vidik literarne recepcije, vidik literarnega dela kot fenomena. Ta razdelitev je nastala preko vsebinske analize večine sodobnih in izbranih ključnih starejših razprav na to temo. Sinteza omogoča, da razkrijemo osrednje anomalije teorij, med temi problematično težnjo k simultanemu definiranju vloge avtorja v literarnem delu za vse procese, ki so povezani s književnostjo, hkrati. Posebej izpostavimo tiste teorije, ki koncept opredeljujejo z vidika literarnega bralca: gre za bralčev konstrukt, ki nastane preko znotrajbesedilnih lastnosti in poznavanja zunajbesedilnih dejstev o empiričnem avtorju ter širših kontekstov nastanka literarnega dela, pa tudi kasnejše recepcije literarnega dela. Tako opredeljen koncept je temelj za razpravo o vlogi dejstev o empiričnem avtorju v šolski praksi, pri čemer temeljimo na pouku slovenščine na gimnazijah. Za integriranje znanja o zunajliterarnih kontekstih v znanje o samem literarnem delu je ključno kognitivno branje. Omogoča namreč povezovanje literarnega dela v širše (kulturno-, duhovnozgodovinske in druge) kontekste. Kognitivna naratologija opaža, da bralci besedilno strukturo pripišejo določenemu delovalniku, empirična raziskava literarnega branja z vidika predstav o literarnem avtorju pa kaže, da emotivnih spodbud pri bralcu ne sproža le vsebina literarnega dela, pač pa tudi poznavanje dejstev o implicitnem avtorju. Na temelju sistemske književnodidaktične paradigme z elementi recepcijske zagovarjamo, da temelji spoznavanje avtorja na teh osnovah. Učenčevo zanje o literarnem avtorju ne sme biti ločeno od drugih kontekstualnih elementov produkcije in kasnejše recepcije književnosti. Med temi elementi književnega znanja naj bodo vzročno-posledične in logične povezave, ki jih zagotavlja znanje z(a) razumevanje(m). Dosežemo ga s poukom, kjer je na prvem mestu komunikacija s književnostjo in v katerem usvajanje znanja poteka dejavno % problemsko. Dokument Evropski literarni okvir za učitelje v srednjih šolah (2012) pri spoznavanju sistema književnosti izhaja iz učenčevega zanimanja za literarnega avtorja. Literarna zmožnost, ki jo določa, je tesno speta s književnim znanjem, ki empiričnega avtorja locira v kompleks okoliščin, ki določajo produkcijo in kasnejšo recepcijo literarnega dela. Višje stopnje literarne zmožnosti terjajo problemske obravnave zunajbesedilnih dejstev o literarnem delu, v tesni navezavi s slednjim. Keywords: literarna teorija, implicitni avtor, nakazani avtor, empirični avtor, didaktika književnosti, knjižna vzgoja, kognitivno branje, problemski pouk, magistrsko delo, bolonjski magisteriji Published in RUNG: 05.11.2021; Views: 2459; Downloads: 0 |