1. |
2. Konstrukcije telesnosti2017, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Telo in njegova aktivnost, tj. telesnost, gradita raznolike sheme, ki skozi slikovne predstave in z dodajanjem čutnih senzacij subjekt vedno znova informirajo o njegovem položaju v družbi in kulturi. Na ravni likovne pripovedi, likovnega jezika oziroma umetnostno zgodovinskih danosti ter interpretacij se telo razvija skozi in s pomočjo najrazličnejših raznoliko raztegljivih kontekstov ali paradigem – eden od teh ali ena takšnih je telesnost. V fazi likovne obravnave se pogosto ohranja napetost med telesom in njegovo telesnostjo oziroma med dejavno funkcijo in umetnikovim lastnim pojmovnim diskurzom, vezanim na konkretne predstave. A pri tem ne smemo zanemariti družbenih nivojev modeliranja telesnosti v določenem času in prostoru. Telo je še vedno nekakšno elementarno shranjevalno dejstvo, ki pa se pri sodobnih stališčih družbe in znanosti (tehnologije na poti k virtualnosti) velikokrat zazdi kot nekaj nepotrebnega in vedno bolj podrejenega ali umaknjenega v izrazito avtorsko intimnost – avtorsko poetiko. Umetniki, izbrani za razstavo – fotograf Uroš Abram, fotograf in filmski snemalec Rajko Bizjak, akademski slikar in režiser Robert Černelč, akademska slikarka in videastka Ana Čigon, akademski slikar Jurij Kalan, vizualna umetnica in kostumografka Tina Kolenik, slikar Samo in akademska slikarka Kamila Volčanšek so telo problematizirali vsak na svoj oseben način, ki se giblje od intimnega pogleda na telo in telesnost ter samo strukturo ali anatomijo te žive materije do družbenokritičnega akcenta s poudarkom na krivičnosti in nesprejemanju drugačnosti. Keywords: telesnost, telo, erotika, kontrukcije telesnosti, umetnost telesa, subjektivnost in telesnost, figurativni sistem in golo telo Published in RUNG: 21.07.2020; Views: 3683; Downloads: 0 This document has many files! More... |
3. Kipar in kamen : Pregledna razstavaSarival Sosič, 2019, independent professional component part or a chapter in a monograph Abstract: Takrat sem ga prvič pazljivo pogledal, ležal je na rečnem bregu in se nenavadno lesketal, sončen dan je bil in nebo brez oblakov se je razpredalo čez naju, čez kamen in mene je ležalo modro nebo, zrak je bil čist, oster in hladen in jaz kipar sem ga dolgo gledal, nisem odmikal pogleda, nisem se premaknil, niti za milimeter prestavil stopal, stal sem pokončno, na mestu sem mirno obstal in upiral oči navzdol, nanj, na kamen sem gledal, ki je mirno ležal tam na obrežju in čakal. Nekdo me opazuje, začutim njegov kleni pogled, zaskeli me po moji kamniti površini, občutim njegovo takrat še vedno prikrito strast, nekakšno neukrotljivo energijo, da bi pogledal vame, da bi me pričel klesati, me počasi razstavljati in sestavljati, poiskati v meni vse tisto, kar nosim skrito v sebi, torej jaz kamen na tistem rečnem bregu nekega sončnega dne, in kdo ve koliko podobnih dni sem čakal nanj, pričakoval kiparja, ki me hoče videti, in zdaj me neutrudno motri, prebada me s pogledom, čeprav se me še ni dotaknil, niti približal se mi še ni, toda že čutim, kako me počasi in vztrajno obdeluje, kako leze vame in me občuti v vsakem še tako majhnem elementu moje notranjosti, in najina pogleda se srečata, v nekem trenutku se spojita v istost, v neobvladljivo željo, da se med seboj dotakneva, se nato končno spoznava in pričneva obdelovati in bom jaz kamen postajal on in bo on kipar postajal jaz. Keywords: kipar in kamen, skulpture v kamnu, erotika v skulpturah, kamenine kot skulpture, fragmenti v kamnu, kamniti spomini Published in RUNG: 21.07.2020; Views: 3461; Downloads: 0 This document has many files! More... |
4. Literarna zapuščina Dore GrudenMarjetka Sosič Klun, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem predstavila pesnico in pisateljico Doro Gruden (1900–1986), ki je bila rojena v Nabrežini pri Trstu, a se je zaradi vojne veliko selila. Živela je v Beogradu, na Dunaju, v Portorožu in na koncu svoje poti v Ljubljani, kjer je tudi umrla. Bivanje stran od svoje rodne zemlje jo je zelo bolelo in vplivalo na njeno delo. Zgodovinsko-politično ozadje, ki je botrovalo njenim selitvam, tako evropsko kot tudi zamejsko, sem predstavila takoj na začetku diplomskega dela. Predstavitvi življenja in dela Dore Gruden sledi kratka predstavitev literarnih značilnosti časa in dela Dore Gruden. Analiza kritik njenega literarnega opusa bralca utrdi v prepričanju, da je Dora Gruden pesnica, ki bi si zaslužila večje priznanje v literarni zgodovini. Žal je živela v obdobju, ko so bile ženske literarne ustvarjalke v senci moških kolegov. Dora Gruden je bila sicer sestra precej bolj poznanega Iga Grudna. Njena literarna zapuščina ni nikoli prišla v ospredje. Izdala je le eno pesniško zbirko, Rdeče kamelije. Glavne teme njenega ustvarjanja so ljubezenska (hrepenenje, erotika), domovinska (Kras, smrt), iskanje poti in smisla življenja. Pesmi Dore Gruden so se rojevale iz izkušenj, ki ji jih je življenje prineslo kot ženski. Podobno je tudi delo drugih ženskih avtoric nastalo na temelju življenjskih izkušenj in potrebe po izpovedi le-teh. Na koncu naloge tako Doro Gruden primerjam z ostalimi pesnicami, ki so delovale sočasno, z Maro Lamut, Makso Samsa, Ljubko Šorli, Lili Novy in prozaistkami Branko Jurco, Marijo Kmet in Mileno Mohorčič. Keywords: Dora Gruden, poezija, proza, ljubezen, hrepenenje, erotika, domovina, iskanje poti, Rdeče kamelije, izpoved, Kras, izseljenstvo Published in RUNG: 29.09.2016; Views: 7988; Downloads: 407 Full text (766,96 KB) |