Repository of University of Nova Gorica

Show document
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Title:Paranoia in Images : Fears through the Photographic Medium
Authors:ID Pezelj, Andrej (Mentor) More about this mentor... New window
ID Sluga, Ana (Mentor) More about this mentor... New window
ID Battiston, Roberta (Author)
Files:.pdf Roberta_Battiston.pdf (5,36 MB)
MD5: D91184EDB65DD34CECEA224166191878
 
Language:English
Work type:Bachelor thesis/paper
Typology:2.11 - Undergraduate Thesis
Organization:VŠU - School of Arts
Abstract:“Strah” je resnični problem z resnično rešitvijo, medtem ko je “paranoja” nekaj kar je nezavedno ustvarjeno v naših mislih in jih lahko tako popolnoma prevzame, je t.i. “naprava moči”, kot v svoji teoriji navaja Michel Foucault. Na področju umetnosti, se je s tem fenomenom ukvarjalo že mnogo umetnikov, med katerimi so umetniško gibanje Preraphaelites, Vincent Van Gogh, ekspresionizem z Edvardom Munchem, Jamesom Ensorjem, Emilom Noldom, Egonom Schielom in Oskarjem Kokoshko, prav tako pa tudi surrealizem z slikarji kot so Salvador Dali, Renè Magritte in Max Ernst, so razsikovali področja sanj in domišljije. V fotografiji so pričeli raziskovati notranji svet človeškega bitja, najprej skozi piktorialistično gibanje nato pa še čez surrealizem v katerem so se umetniki kot Man Ray, André Kertész, Hans Bellmer, Philippe Halsman pričeli z eksperimentirati z novimi tehnikami. Lewis Carroll se je vdano posvetil fotografiranju mlade deklice nekje v sredini 19. stoletja. Temo otroštva je raziskovala tudi Loretta Lux. Med neosurrealističnime fotografe lahko spadajo Jerry Uelsmann, Robert in Shana Parke Harrison, Scarlota Ban, Brooke Shaden, Meggie Taylor, Robert Kusterle, Maurizio Frullani, Serigo Culoto, Sergio Scabar, Ingalisa Maria Fina, Enzo Tedeschi, Lorella Klun, Jennifer B Thoreson (Hudson) in Joel Peter Witkin. Jaques Rancière in Roland Barthes na z svojimi teorijami podajata ključ za branje slik v ne-seriji “Tempus Fugit, paranoia manent”. V svoji raziskavi sem želela raziskati zgodovinski razvoj povezave med umetniki in paranojo v namen razumevanja kako se je aktualna tema razvijala skozi leta in jo uporabiti kot začetno točko na poti do ustvarjanja svojega vizualnega jezika.
Keywords:#Fears #Paranoia #Devices of power #Biopolitics #Nightmares #Unconscious #Photography #Surrealism #Symbolism #Fairy tales
Place of publishing:Nova Gorica
Year of publishing:2015
PID:20.500.12556/RUNG-1986 New window
COBISS.SI-ID:4038395 New window
NUK URN:URN:SI:UNG:REP:NT1Z2PL7
Publication date in RUNG:24.09.2015
Views:7345
Downloads:233
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
  
Average score:(0 votes)
Your score:Voting is allowed only for logged in users.
Share:Bookmark and Share


Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Secondary language

Language:Slovenian
Title:Paranoja v podobah : strahovi skozi fotografski medij
Abstract:“Strah” je resnični problem z resnično rešitvijo, medtem ko je “paranoja” nekaj kar je nezavedno ustvarjeno v naših mislih in jih lahko tako popolnoma prevzame, je t.i. “naprava moči”, kot v svoji teoriji navaja Michel Foucault. Na področju umetnosti, se je s tem fenomenom ukvarjalo že mnogo umetnikov, med katerimi so umetniško gibanje Preraphaelites, Vincent Van Gogh, ekspresionizem z Edvardom Munchem, Jamesom Ensorjem, Emilom Noldom, Egonom Schielom in Oskarjem Kokoshko, prav tako pa tudi surrealizem z slikarji kot so Salvador Dali, Renè Magritte in Max Ernst, so razsikovali področja sanj in domišljije. V fotografiji so pričeli raziskovati notranji svet človeškega bitja, najprej skozi piktorialistično gibanje nato pa še čez surrealizem v katerem so se umetniki kot Man Ray, André Kertész, Hans Bellmer, Philippe Halsman pričeli z eksperimentirati z novimi tehnikami. Lewis Carroll se je vdano posvetil fotografiranju mlade deklice nekje v sredini 19. stoletja. Temo otroštva je raziskovala tudi Loretta Lux. Med neosurrealističnime fotografe lahko spadajo Jerry Uelsmann, Robert in Shana Parke Harrison, Scarlota Ban, Brooke Shaden, Meggie Taylor, Robert Kusterle, Maurizio Frullani, Serigo Culoto, Sergio Scabar, Ingalisa Maria Fina, Enzo Tedeschi, Lorella Klun, Jennifer B Thoreson (Hudson) in Joel Peter Witkin. Jaques Rancière in Roland Barthes na z svojimi teorijami podajata ključ za branje slik v ne-seriji “Tempus Fugit, paranoia manent”. V svoji raziskavi sem želela raziskati zgodovinski razvoj povezave med umetniki in paranojo v namen razumevanja kako se je aktualna tema razvijala skozi leta in jo uporabiti kot začetno točko na poti do ustvarjanja svojega vizualnega jezika.
Keywords:#Strahovi #Paranoja #Mehanizmi oblasti #Biopolitika #Nočne more #Podzavest #Fotografija #Surealizem #Simbolizem #Pravljice


Back