| Abstract: | Nedavne študije nakazujejo na povečevanje zanimanja za pristnost hrane in pijače s strani potrošnika. Določitev pristnosti pa je pomembna tudi z vidika nadzora nad varnostjo in kakovostjo živil. Povečevanje priljubljenosti in povpraševanje po jabolčnem soku, pa vpliva na to, da sta kakovost in pristnost le-tega tudi velikega gospodarskega pomena. Rast tržišča z ekološkimi pridelki, med katerimi so tudi jabolka in iz njih pridelan jabolčni sok, je pogojena s povečanim povpraševanjem po zdravi hrani, z zahtevami po varstvu okolja in s spodbujanjem biotske raznovrstnosti. Organska hrana ima večjo hranilno vrednost in je bolj zdrava, vendar pa je na drugi strani tudi dražja, ker je njena proizvodnja težja in zaradi tega manj donosna. Poleg pridelave dajejo potrošniki vedno večji poudarek tudi geografskemu izvoru proizvodov, ki so zaradi tega edinstveni po okusu in vonju.
Predložena doktorska disertacija obsega 4 ločene, vendar med seboj tesno povezane poskuse, v kateri sem želela z določitvijo izotopskih razmerij različnih bioelementov (2H/1H, 13C/12C, 15N/14N, 18O/16O), elementno sestavo, ter profilom glavnine primarnih in sekundarnih metabolitov najti tiste parametre, ki omogočajo razlikovanje slovenskih jabolk po geografskem poreklu ali glede na način pridelave (organska vs. integrirana/konvencionalna). Ustvarjena je bila tudi prva baza podatkov pristnih slovenskih jabolčnih sokov, ki je bila kasneje uporabljena za testiranje komercialnih jabolčnih sokov dostopnih na slovenskem trgu.
Predposkus imenovan OCGO (Ekološka pridelava ~ Geografsko poreklo) 2009, je bil izveden v rastni sezoni 2009. Namen tega poskusa je bil preučiti uporabo stabilnih izotopov in multi-elementno analizo za določanje geografskega porekla in načina pridelave jabolčnih sokov. Zbrala sem vzorce šestih sort jabolk (gala, gloster, gold rush, zlati delišes, topaz in idared) iz štirih slovenskih geografskih regij (panonska, mediteranska, dinarska in alpska). Sedem vzorcev je bilo ekološko, dvanajst pa konvencionalno pridelanih. Rezultati so pokazali, da na ločitev po geografskem poreklu signifikantno vplivajo stabilni izotopi določeni v sladkorjih, pulpi in vodi, ki so sestavni del jabolčnega soka. Jabolka iz omenjenih slovenskih regij so bila ločena na podlagi δ18O in δ2H vrednosti v vodi ter vsebnosti rubidija in žvepla v iztisnjenem jabolčnem soku. Kot statistično najbolj signifikantni parametri za razlikovanje med organsko in integrirano/konvencionalno pridelanimi jabolki pa so se izkazali 15N/14N razmerje, antioksidacijski potencial in vsebnost vitamina C. Na podlagi opisanega predposkusa je bilo določeno potrebno število vzorcev in sort jabolk ter minimalno število vzorcev iz posamezne slovenske geografske regije za razvrstitev le teh glede na geografsko poreklo.
Drugi poskus, ki sem ga poimenovala Organska ~ konvencionalna pridelava jabolk (OCAC), je potekal v letih 2010 in 2011, v sadovnjaku jabolk sorte Gala. Cilj je bil ugotoviti vpliv različnih gnojil dovoljenih v ekološki ali v integrirani/konvencionalni pridelavi na različne parametre. Določeni so bili parametri kakovosti, izotopska sestava C v sladkorjih ter C in N v pulpi ter elementna analiza. Jablanam so bila aplicirana naslednja gnojila: Biosol in Plantella organik (organska) ter apneni dušik, KAN in UREA (mineralna) v količini, s katero je bilo zagotovljeno 60 oziroma 120 kg dušika na hektar. Rezultati so pokazali, da je razlikovanje med jabolki, pognojenimi z različnimi gnojili mogoče na podlagi naslednjih parametov: povprečne mase plodov, trdote jabolk (SFF), celokupne suhe snovi (TSS), vsebnosti klora ter δ15N in δ13C vrednosti v pulpi.
Poskus “Ekološka pridelava ~ Geografsko poreklo" (OCGO) je potekal v rastnih sezonah 2011 in 2012 in je glede na OCGO 2009 vključeval večje število vzorcev iz petih različnih geografskih regij: alpske, dinarske, panonske, mediteranske in submediteranske. Izbrane so bile tri sorte jabolk: idared in zlati delišes pridelana na integriran/konvencionale |
|---|
