Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Statistika RUNG
A+ | A- | SLO | ENG


Največkrat prenešene datoteke meseca (zadnjih 30 dni).

1.
Analiza trženja storitev upravljanja z nepremičninami
Teo Činej, 2014

Ključne besede: upravljanje, nepremičnine, podjetje Fertis, d. o. o., diplomske naloge,
Objavljeno: 22.01.2015; Ogledov: 2298; Prenosov: 496
URL Polno besedilo
Prenosov v mesecu: 16

2.
VPLIV SONČNEGA OŽIGA IN DEHIDRACIJE GROZDJA V POZNEM DOZOREVANJU NA KAKOVOST GROZDJA (Vitis vinifera L.) IN VINA SORTE 'BARBERA'
Kristina Cotič, 2019

Opis: Venenje ali dehidracija grozdja opisuje nepovratno in progresivno izgubo vode v grozdni jagodi, opisuje izgubo vode iz parenhimskih celic v mesu jagode. Spremembe zaradi dehidracije so opazne v velikosti, masi ter zunanjemu izgledu jagode. V diplomskem delu smo želeli preučiti vpliv dehidracije in sončnih ožigov v poznem dozorevanju na nekatere količinske in kakovostne parametre grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Grozdne jagode smo ustrezno razdelili na dve skupini, na dehidrirane in nedehidrirane. Vpliv dehidracije grozdnih jagod na kemične in senzorične parametre smo preučevali z mikro-vinifikacijo v treh ponovitvah. Rezultati našega poskusa kažejo, da dehidracija v poznem dozorevanju vpliva na količino in kakovost grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Ugotovili smo, da je bil primaren vzrok izgube mase jagod dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju in ne sončni ožig. Dehidracija jagod je značilno zmanjšala maso svežih jagod, kar je posledično vplivalo na manjši pridelek. Večjo vsebnost topne suhe snovi smo določili v grozdnem soku iz dehidriranih jagod. Prav tako smo v grozdnem soku iz dehidriranih jagod izmerili višje titrabilne kisline. Stopnja alkohola je bila višja v vinih, pridelanih iz dehidriranih jagod. Vina so se razlikovala tudi po vsebnosti skupnih antocianov, ti so bili višji v vinih iz dehidriranih jagod kar sovpada z izmerjenimi podatki o višji vsebnosti skupnih polifenolov v vinu iz dehidriranih jagod. Razlike smo opazili tudi v intenziteti barve vina, katera je bila višja v vinih iz dehidriranih jagod, medtem ko je bil odtenek barve višji v vinih iz nedehidriranih jagod. Senzorična analiza pridelanih vin je pokazala, da so bila vina, pridelana iz dehidriranih jagod, ocenjena kot bolj sadna (rdeče in temno sadje) in manj zelena, čeprav razlike niso bile statistično značilne. Dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju je vplivala na pridelek, vsebnost topne suhe snovi in skupnih kislin v grozdju ter značilno vplivala na alkohol in barvne parametre vina. Razlike v senzorični zaznavi so bile manj izrazite.
Ključne besede: dehidracija jagod, sončni ožig, Vitis vinifera L. 'Barbera', indeks dehidracije, mikro-vinifikacija, kemijski parametri vina, antociani, senzorika vina
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 361; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo
Prenosov v mesecu: 11

3.
Vseživljenjsko učenje
Boštjan Jakin, 2010

Ključne besede: diplomske naloge, vseživljenjsko učenje, izobraževanja, strategije, izobraževanje odraslih,
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 2872; Prenosov: 234
URL Polno besedilo
Prenosov v mesecu: 11

4.
Potencial lesne biomase za povečanje stopnje samooskrbe z gorivi v Sloveniji
Uroš Kobal, 2016

Opis: Energija je ključna dobrina našega obstoja, dela in ustvarjalnosti. Ker smo od nje tako zelo odvisni, ima pomembno vlogo njena varna, zanesljiva in konkurenčna dobava. In ker zaradi današnjih potreb ne želimo spodkopavati razvoja in okoljskih potreb zdajšnje in bodočih generacij, moramo energijo pridobivati v skladu s smernicami trajnostnega razvoja. Trenutno je velik del sveta odvisen od dobav fosilnih goriv, ki ne izpolnjujejo teh smernic. Države članice EU so si zato postavile ambiciozne cilje za povečanje rabe obnovljivih virov energije, ki bi to stanje izboljšali. Glede na to, da gozdovi pokrivajo 58,3% površine Slovenije, ima energija lesne biomase tu velik potencial. V magistrskem delu je na podlagi podatkov iz statističnih baz ocenjeno, da je vsako leto za energetsko izrabo na voljo čez 2.400.000 ton zračno suhe lesne biomase. Preko 1.600.000 ton se je že sedaj porabi v energetske namene, preostali del pa ostane neizkoriščen. Iz nje je mogoče preko enostavnejših ali bolj kompleksnih postopkov priti do trdnih, tekočih ali plinastih biogoriv, ki so uporabna v sektorju prometa in v proizvodnji električne energije ali toplote. Tehnologije, ki so poleg oksidacije trdnih lesnih goriv v nalogi predstavljene, so uplinjanje lesne biomase, soproizvodnja toplote in električne energije, proizvodnja vodika in bio zemeljskega plina, proizvodnja tekočih biogoriv s Fischer-Tropschevo sintezo, utekočinjanje lesa in depolimerizacija biomase z nadaljnjo sintezo tekočih biogoriv. Ocenjeno je, da bi lahko z implementacijo teh postopkov in uporabo domače lesne biomase na ravni države privarčevali preko 128 milijonov evrov letno, zmanjšali emisije CO2 v ozračje za skoraj 718.000 ton ter v kombinaciji z dobro delujočo lesno industrijo ustvarili 30.000 novih delovnih mest.
Ključne besede: Lesna biomasa, potencial lesne biomase, obnovljivi viri energije, biogoriva, uplinjanje biomase, utekočinjanje lesne biomase, soproizvodnja toplote in električne energije
Objavljeno: 06.12.2016; Ogledov: 2993; Prenosov: 203
.pdf Polno besedilo
Prenosov v mesecu: 9

5.
6.
Vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina Modri pinot
Margareta Lavrenčič, 2019

Opis: Maceracija grozdja je ključna tehnološka faza pri pridelavi rdečih vin. Na podlagi znanja, tehnologije in izkušenj ima ta tehnološki postopek velik vpliv na končno kakovost vina. V diplomski nalogi smo preučevali vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina modri pinot. Na podlagi različnih analiz smo določali: prosto žveplo, alkohol, skupne kisline, intenziteto in ton barve, skupne antociane, skupne fenole ter izvedli senzorično analizo. Rezultati našega poskusa kažejo, da maceracija celega grozdja daje vino z manjšo vsebnostjo skupnih kislin v primerjavi s klasično maceracijo. Manjša vsebnost skupnih kislin v vinu pri maceraciji s pecljevino se izraţa tudi z značilno višjim pH-jem vina. Vino maceracije s pecljevino je večji porabnik žvepla, vsebuje bistveno več skupnih fenolov in posledično imamo tudi večjo intenziteto barve, ki pa se pri vinu modri pinot izraža v večji rumeno-rjavih tonov barve. Senzorična analiza je potrdila kemijske analize barve, pokazala, da maceracija celega grozdja v osnovi daje nekoliko manj sadna vina, vendar s poudarjeno noto temnega sadja, zelenih not in začimb. Vino maceracije celega grozdja je bilo boljše sprejeto, saj je imelo prijetnejšo kislino in je bilo taninsko bolj uglajeno.
Ključne besede: Vino, Vitis vinifera L. 'Modri pinot', maceracija, peceljevina, kemijski parametri vina, senzorične lastnosti vina
Objavljeno: 26.07.2019; Ogledov: 359; Prenosov: 38
.pdf Polno besedilo
Prenosov v mesecu: 8

7.
REBULA - KRALJICA BRIŠKIH GRIČEV
Vanesa Klinec, 2018

Opis: Vitis vinifera L. cv 'Rebula' je najpomembnejša sorta za pridelavo vina v vinorodnem okolišu Goriška brda (tudi Brda). Je del bogate zgodovinske in kulturne dediščine ter velja za sinonim Brd. Ker postaja 'Rebula' zanimiva tudi izven meja Goriških brd, so se briški pridelovalci vina, skupaj s Konzorcijem Brda, odločili za zaščito vina sorte 'Rebula' z oznako PTP. Poleg tega se zadnje čase vedno bolj uveljavlja generična predstavitev sorte 'Rebula' pod skupnimi blagovnimi znamkami, ki so pomembne za povečanje prepoznavnosti tako sorte kot tudi teritorija pridelovanja. V diplomski nalogi smo opisali sorto 'Rebula'; značilnosti vinske trte in vina, njeno zgodovinsko pot ter predstavili pridelavo vina danes. Osredotočili smo se tudi na pomembnost te sorte za Goriška brda, v smislu promocije sorte in teritorija. Drugi del diplomske naloge zajema marketinško raziskavo in pregled situacije na vinskem trgu, pri čemer smo izvedli spletno anketiranje med potrošniki vina. Na podlagi teoretičnih osnov in rezultatov marketinške raziskave smo zasnovali marketinški načrt. Podani so tudi ukrepi in priporočila, ki so pomembni pri uspešni predstavitvi sorte 'Rebula' širši publiki.
Ključne besede: sorta 'Rebula', Goriška brda, geografska zaščita vina, blagovna znamka, promocija
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 776; Prenosov: 75
.pdf Polno besedilo
Prenosov v mesecu: 8

8.
9.
Odpadki druge generacije - po stopinjah nekega punka
Dunja Danial, 2017

Opis: Teoretični del magistrske naloge je posvečen nastanku praktičnega magistrskega projekta, dokumentarnega filma Odpadki druge generacije – po stopinjah nekega punka. Naloga je sestavljena iz dveh sklopov. V prvem delu je vzpostavljen teoretskozgodovinski kontekst, v katerem je nastajal moj film – vse od začetka dokumentarnega filma pa do danes. Na kratko je predstavljen nastanek in razvoj dokumentarizma, osnovne značilnosti sodobnega dokumentarnega filma in njegove zvrsti, ki so relevantne za ta praktični projekt, s poudarkom na punku v glasbenem dokumentarcu. Povzeti so najbolj uveljavljeni načini klasifikacije dokumentarnih filmov glede na kategorijo in način reprezentacije, ki so postavili temelje, na katere se zanašajo avtorji in gledalci. Drugi del opisuje nastajanje avtorskega dokumentarnega projekta skozi vse faze: predprodukcijo, produkcijo, poprodukcijo, promocijo, distribucijo in prikazovanje, od ideje, raziskave, strukturiranja zgodbe, priprave scenarija, iskanja arhivskega foto- in videogradiva, priprav na snemanje filma in samo snemanje pa vse do montaže, izbora glasbe ter končnega oblikovanja slike in zvoka. Zaključen je s kritično refleksijo lastnega dela, ki bodoče avtorje lahko opozori na nekatere pasti, v katere se začetniki v svetu filma zlahka ujamejo.
Ključne besede: dokumentarni film, predprodukcija, produkcija, poprodukcija, glasba, zgodovina, dokumentarno, punk, do-it-yourself, Slovenija
Objavljeno: 12.01.2018; Ogledov: 1712; Prenosov: 144
.pdf Polno besedilo
Prenosov v mesecu: 7

10.
Črni Labod, Darren Aronofsky
Teotim Logar Zorn, 2016

Opis: Diplomsko delo obravnava film Črni labod/Black Swan. Razčlenjuje mišljenje in delovanje glavnega filmskega lika in posledično splošno razumevanje človeka samega. Skozi film Črni labod sem iskal razlage o razvoju človekove osebnosti in jih s pomočjo teorij Sigmunda Freuda in Abrahama Maslowa razčlenil v razlagah filma po sekvencah. Vpliv družbe na posameznika je pomemben motiv v filmu, ki ga v nalogi razširjam s slogovnim zgodovinskim obdobjem dadaizma in predvsem nadrealizma in z razčlenjevanjem motiva laboda v književnosti in filmu. S tem pa poskušam pojasniti polje nezavednega, ki ga še vedno označujejo za bistveni del razlage osebnosti. Človeška osebnost se oblikuje predvsem v obdobju odraščanja, zato sem se v nalogi najbolj posvetil temi razvoja iz otroka v odraslo osebo, ki jo razvija tudi režiser filma Darren Aronofsky.
Ključne besede: Labodje jezero, Črni labod, Darren Aronofsky, filmski lik, balet, labod, psihologija človeka, DADA, nadrealizem, osebnost, družbena kritika, Sigmund Freud, Abraham Maslow, Aleš Berger, André Breton
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 1996; Prenosov: 138
.pdf Polno besedilo
Prenosov v mesecu: 7