Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Statistika RUNG
A+ | A- | SLO | ENG


Največkrat prenešene datoteke tedna (zadnjih 7 dni).

1.
Vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina Modri pinot
Margareta Lavrenčič, 2019

Opis: Maceracija grozdja je ključna tehnološka faza pri pridelavi rdečih vin. Na podlagi znanja, tehnologije in izkušenj ima ta tehnološki postopek velik vpliv na končno kakovost vina. V diplomski nalogi smo preučevali vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina modri pinot. Na podlagi različnih analiz smo določali: prosto žveplo, alkohol, skupne kisline, intenziteto in ton barve, skupne antociane, skupne fenole ter izvedli senzorično analizo. Rezultati našega poskusa kažejo, da maceracija celega grozdja daje vino z manjšo vsebnostjo skupnih kislin v primerjavi s klasično maceracijo. Manjša vsebnost skupnih kislin v vinu pri maceraciji s pecljevino se izraţa tudi z značilno višjim pH-jem vina. Vino maceracije s pecljevino je večji porabnik žvepla, vsebuje bistveno več skupnih fenolov in posledično imamo tudi večjo intenziteto barve, ki pa se pri vinu modri pinot izraža v večji rumeno-rjavih tonov barve. Senzorična analiza je potrdila kemijske analize barve, pokazala, da maceracija celega grozdja v osnovi daje nekoliko manj sadna vina, vendar s poudarjeno noto temnega sadja, zelenih not in začimb. Vino maceracije celega grozdja je bilo boljše sprejeto, saj je imelo prijetnejšo kislino in je bilo taninsko bolj uglajeno.
Ključne besede: Vino, Vitis vinifera L. 'Modri pinot', maceracija, peceljevina, kemijski parametri vina, senzorične lastnosti vina
Objavljeno: 26.07.2019; Ogledov: 217; Prenosov: 21
.pdf Polno besedilo
Prenosov v tednu: 10

2.
HOLISTIC GEOMORPHOLOGICAL SPATIAL ANALYSIS OF KARST ON KRK ISLAND
Ela Šegina, 2019

Opis: The intriguing spatial variability of surface features on Krk Island has stimulated the research of this karst area located in the coastal zone of the Dinaric karst in Croatia. Field inspection, ortho-rectified aerial photos (0.5m resolution) and a topographic map (1:5,000) were used for the detection and delineation of detectable karst surface features appearing on the island with the area of 405.5 km². This method resulted in the identification of several yet undefined types of surface features occurring on karst, requiring the revision of the existing classification and re-establishment of a new classification system compatible with the particular field reality. Several morphologic and distributive parameters that had been calculated for each re-classified type of surface feature provided insight into the surface features elementary characteristics, their spatial variability and the correlation to the other types of surface features and to the recent karst relief. This analysis based on a large, accurate dataset, contributed to the general knowledge on karstic surface features, the conditions of surface features in Dinaric karst and to the understanding of the karst surface evolution on Krk Island.
Ključne besede: karst geomorphology, GIS, spatial analysis, Krk Island, Dinaric karst, Adriatic Sea
Objavljeno: 13.09.2019; Ogledov: 88; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo
Prenosov v tednu: 9

3.
Dokumentarnost v avtorski poetiki Nede Rusjan Bric
Maja Orel, 2017

Opis: V diplomski nalogi so najprej povzete značilnosti dokumentarnega gledališča, sledi predstavitev najbolj odmevnih uprizoritev dokumentarnih dram na svetovnih in slovenskih odrih. V nadaljevanju je pozornost usmerjena v dokumentarno v poetiki Nede Rusjan Bric, ki je s svojimi dramami in njihovimi uprizoritvami v slovenskem gledališkem prostoru začrtala nove smernice dokumentarnega gledališča z elementi fiktivnega. Diplomska naloga predstavlja in analizira vseh pet avtoričinih dram, ki na odru zvesto in kronološko sledijo zgodbam posameznikov, o katerih govorijo. Zgodbe, ki so prikazane na platnu so fiktivne, a dopolnjujejo odrsko dogajanje. Dokument je avtoričino izhodišče, ki ohranja svojo faktografsko podlago, a v drami zaživi na nov način in z novo osvetlitvijo omogoča premislek o že znanih (življenjskih) zgodbah.
Ključne besede: Neda Rusjan Bric, dokumentarno gledališče, dokumentarna fikcija, gledališče, drama, SNG Nova Gorica, Trieste - Alessandria EMBARKED, Eda - Zgodba bratov Rusjan, Kdor sam do večera potuje skoz svet, Nora Gregor – Skiti kontinent spomina, Fabiani – Umetnost bivanja.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1423; Prenosov: 203
.pdf Polno besedilo
Prenosov v tednu: 6

4.
Analiza kakovostne in ekonomske upravičenosti vpeljave tehnološkega postopka predfermentativne maceracije v predelavi grozdja sorte 'Refošk'
Marko Benčina, 2019

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali kakovostno in ekonomsko upravičenost vpeljave tehnološkega postopka hladne predfermentativne maceracije, s katerim smo želeli izboljšati predvsem barvne in aromatične lastnosti vina 'Refošk'. Najprej smo razložili pomen investicij in metode, s katerimi investicije ocenjujemo. V praktičnem poskusu smo pridelali vino po postopku hladne predfermentativne maceracije (HPM), za primerjavo pa smo vino pridelali še po postopku klasične fermentativne maceracije (FM) in fermentativne maceracije pri višji temperaturi (FMVT). V pridelanih vinih smo določali skupne polifenole, skupne in posamezne antocianine, barvo vina ter izvedli senzorično analizo. V ekonomskem delu smo ugotovili, kako bi investicijo financirali, in definirali lastno ceno. S pragom rentabilnosti smo predvideli smotrno prodajno ceno ter z metodami denarnih tokov in sedanje vrednosti ugotovili, da bi se nam investicija povrnila v devetem letu poslovanja. Rezultati kažejo, da je hladna predfermentativna maceracija vplivala na značilno večjo vsebnost skupnih polifenolov, medtem ko smo opazili značilno večjo vsebnost skupnih antocianinov pri FM in FMVT. Uporabljeni tehnološki postopki niso pokazali značilnega vpliva na povečanje vsebnosti posameznih antocianinov, malvidin-3-glukozida ter intenzitete in tona barve vina. Vino, pridelano po postopku HPM, je v primerjavi s FM in FMVT vini na senzorični analizi in testu všečnosti doseglo najmanj točk. ANALIZA KAKOVOSTNE IN EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI VPELJAVE TEHNOLOŠKEGA POSTOPKA PREDFERMENTATIVNE MACERACIJE V PREDELAVI GROZDJA SORTE 'REFOŠK' MAGISTRSKO DELO Marko Benčina Mentorja: doc. dr. Melita Sternad Lemut, dr. Jan Reščič Nova Gorica, 2019    ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali pri opravljanju teoretskega, eksperimentalnega in analitskega dela magistrske naloge, še posebej dr. Janu Reščiču in Jeleni Topić Božič, mag. ind. farm., za njuno potrpežljivost in pomoč pri laboratorijskem in analitskem delu. Posebna zahvala tudi mentorici doc. dr. Meliti Sternad Lemut, univ. dipl. inž. živ. tehnol. In somentorju Silvestru Vončini, univ dipl. ekon. za pomoč pri pisanju ekonomskega dela naloge. Brez Vas ne bi uspelo!    NASLOV Analiza kakovostne in ekonomske upravičenosti vpeljave tehnološkega postopka predfermentativne maceracije v predelavi grozdja sorte 'Refošk' IZVLEČEK V magistrskem delu smo obravnavali kakovostno in ekonomsko upravičenost vpeljave tehnološkega postopka hladne predfermentativne maceracije, s katerim smo želeli izboljšati predvsem barvne in aromatične lastnosti vina 'Refošk'. Najprej smo razložili pomen investicij in metode, s katerimi investicije ocenjujemo. V praktičnem poskusu smo pridelali vino po postopku hladne predfermentativne maceracije (HPM), za primerjavo pa smo vino pridelali še po postopku klasične fermentativne maceracije (FM) in fermentativne maceracije pri višji temperaturi (FMVT). V pridelanih vinih smo določali skupne polifenole, skupne in posamezne antocianine, barvo vina ter izvedli senzorično analizo. V ekonomskem delu smo ugotovili, kako bi investicijo financirali, in definirali lastno ceno. S pragom rentabilnosti smo predvideli smotrno prodajno ceno ter z metodami denarnih tokov in sedanje vrednosti ugotovili, da bi se nam investicija povrnila v devetem letu poslovanja. Rezultati kažejo, da je hladna predfermentativna maceracija vplivala na značilno večjo vsebnost skupnih polifenolov, medtem ko smo opazili značilno večjo vsebnost skupnih antocianinov pri FM in FMVT. Uporabljeni tehnološki postopki niso pokazali značilnega vpliva na povečanje vsebnosti posameznih antocianinov, malvidin-3-glukozida ter intenzitete in tona barve vina. Vino, pridelano po postopku HPM, je v primerjavi s FM in FMVT vini na senzorični analizi in testu všečnosti doseglo najmanj točk. Na podlagi dosežene kakovosti in ekonomskih ocen smo sklenili, da bi bila investicija v postopek HPM v proučevanem letu ekonomsko manj upravičena.
Ključne besede: Investicija, vrednotenje investicij, lastna cena, hladna predfermentativna maceracija, antocianini, barva vina, Vitis vinifera L. cv. 'Refošk'
Objavljeno: 23.05.2019; Ogledov: 346; Prenosov: 25
.pdf Polno besedilo
Prenosov v tednu: 6

5.
Analiza mikroplastike v izbranih površinskih in podzemeljskih kraških vodah
Lara Valentić, 2018

Opis: V okviru magistrskega dela smo se osredotočili na postojnsko in škocjansko območje, kjer so bila opravljena vzorčenja ponikalnic Pivke in Reke z delom njunih porečij ter jamami, ki so z rekama povezane. Vzorčenja smo opravili v površinskem toku obeh ponikalnic, iztoku iz čistilne naprave v Postojni in Ilirski Bistrici, v različnih vodnih telesih v jamah (ponvicah, lužah in podzemeljskem toku ponikalnic) ter deževnici na obeh območjih. V okolici Postojne smo vzorčili izvir Malni, ki celotno Pivško kotlino oskrbuje s pitno vodo, in površinski tok reke Unice na Planinskem polju. Na škocjanskem območju smo vzorčili iztok iz smetišča Globovnik pri Ilirski Bistrici, umetno jezero Mola, izvire Timave in izvir Brojenca, ki se neposredno izlivajo v Jadransko morje. Kjer je bilo mogoče, smo odvzeli tudi vzorce sedimenta. Skupno je bilo z obeh območij zbranih 58 vzorcev vode in 29 vzorcev sedimenta. Izmed vseh 87 vzorcev je bila mikroplastika prisotna v 31 vzorcih – 26 je bilo vodnih vzorcev, mikroplastiko pa je vsebovalo tudi 5 vzorcev sedimenta. Vzorci sedimenta z mikroplastiko so bili najdeni izključno na škocjanskem območju. Mikroplastika je bila najdena tudi v vzorcih deževnice.
Ključne besede: mikroplastika, kraške vode, Postojnska jama, Škocjanske jame, porečje, vodni vzorci, vzorci sedimenta
Objavljeno: 30.08.2018; Ogledov: 853; Prenosov: 52
.pdf Polno besedilo
Prenosov v tednu: 4

6.
Analiza trženja storitev upravljanja z nepremičninami
Teo Činej, 2014

Ključne besede: upravljanje, nepremičnine, podjetje Fertis, d. o. o., diplomske naloge,
Objavljeno: 22.01.2015; Ogledov: 2176; Prenosov: 455
URL Polno besedilo
Prenosov v tednu: 4

7.
Albert Camus: Tujec
Zoran Božič, 1996

Opis: Didaktična predstavitev odlomkov iz romana Tujec francoskega pisatelja.
Ključne besede: francoska književnost, metodika pouka, srednje šole, učne verige, Camus, Albert: Tujec, didaktika, eksistencializem, Alžirija, roman, naklepni umor, olajševalne okoliščine, vera v boga
Objavljeno: 18.12.2017; Ogledov: 663; Prenosov: 73
.pdf Polno besedilo
Prenosov v tednu: 4

8.
9.
LE IN SAMO KOT SPROŽILCA POMENSKIH PREDPOSTAVK: EKSPERIMENTALNA ŠTUDIJA V SLOVENŠČINI
Zala Zbičajnik, 2019

Opis: V svojem diplomskem delu se ukvarjam s posebno vrsto pomenskih predpostavk in njihovimi sprožilci. Uvod se osredotoča na pragmatične in semantične značilnosti predpostavk. Pregledane so teoretične in eksperimentalne raziskave o pomenskih predpostavkah in njihovem sprožilcu only (samo/le) ter med nekaterimi njenimi tujimi ustreznicami. V svojem delu predstavim rezultate eksperimentalne študije, posvečene slovenskima ustreznicama angleške besede only, le in samo. Preučujem, kako materni govorci slovenščine sodijo o obeh sprožilcih pomenske predpostavke s pragmatičnega vidika. Študija odgovarja na vprašanje, ali sta besedi sinonimni, katera beseda je rabljena pogosteje ter kako sta uporabljeni v določenih slovenskih dialektih. Bolj nazorno, študija predlaga, da slovenski ustreznici besede only v prevodu pripadata skupini trdih sprožilcev, ki jih določi Abusch (2009), ti pa so opredeljeni kot sprožilci v pomenskih predpostavkah, ki ne morejo biti preklicane.
Ključne besede: Pomenska predpostavka, sprožilec, only, le, samo, pragmatično procesiranje
Objavljeno: 04.09.2019; Ogledov: 65; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo
Prenosov v tednu: 4

10.
Razvoj in trženje mobilne aplikacije za pomoč pri izbiri nosilke za dojenčka
Mojca Drobič, 2019

Opis: Nosilke za nošenje dojenčkov so postale svetovni trend, čemur sledi bogata izbira modelov nosilk različnih proizvajalcev. Namen razvoja in trženja mobilne aplikacije za pomoč pri izbiri nosilke za dojenčka je izobraževanje potrošnikov (mladih staršev) o merilih, ki so ključni pri izbiri nosilke. Cilj naloge je razviti mobilno aplikacijo, ki vodi uporabnika pri izbiri nosilke za dojenčka, z omejevanjem nabora nosilk na tiste, ki bi jim lahko ustrezale na podlagi starosti dojenčka. Mobilna aplikacija na osnovi vhodnih podatkov ponudi za vsako starostno skupino dva nabora ergonomskih nosilk, v enem naboru so nosilke, ki so uvrščene v nabor na podlagi lastnosti, ki jih predpiše proizvajalec, v drugem naboru pa so nosilke, ki so jih uvrstile na seznam svetovalke spletne trgovine mojŠkratek, na podlagi preizkušanja nosilk z več sto dojenčki. V diplomski nalogi je opisana podporna mobilna tehnologija, s poudarkom na razvoju mobilnih aplikacij s pomočjo agilne skram (angl. Scrum) metodologije. Sledi navedba dejstev o ergonomskem nošenju in ergonomskih pripomočkih za nošenje dojenčkov ter predstavitev mobilne aplikacije, ki je bila razvita na podlagi zahtev, pridobljenih z anketiranjem staršev. Predstavili smo tudi rezultate anket, s katerimi smo ocenili uspešnost mobilne aplikacije po preizkusnem obdobju 30 dni. Izkazalo se je, da je mobilna aplikacija učinkovito izobraževalno sredstvo, vendar ne more nadomestiti fizičnega pristopa usposobljene osebe, za oceno ustrezne ergonomske podpore dojenčka v nosilki. Za vstop mobilne aplikacije na trg smo pripravili poslovni načrt, v katerem smo opisali predvideno poslovno pot mobilne aplikacije.
Ključne besede: Agilna skram metodologija, nošenje ergonomske nosilke za dojenčka, Android, programska oprema, mobilna aplikacija, poslovni načrt, trženje
Objavljeno: 16.09.2019; Ogledov: 38; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo
Prenosov v tednu: 3