Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Statistika RUNG
A+ | A- | SLO | ENG


Največkrat prenešene datoteke tedna (zadnjih 7 dni).

1.
FOTOELEKTROKEMIČNI RAZKROJ BARVILA RODAMIN B V ODPADNIH VODAH Z UPORABO NANOSOV S FLUOROM DOPIRANEGA KOSITROVEGA OKSIDA
Matjaž Reya, 2019

Opis: V diplomskem delu smo z metodo fotoelektrokatalitičnega procesa opazovali razgradnjo barvila rodamin B v vodi. Izmerili smo čas, ki je bil potreben, da se je barvilo razgradilo in se je voda razbarvala. Vzorce smo analizirali s pomočjo UV-Vis spektroskopije. Raziskavo smo izvajali v foto-elektrokemijski celici, pri čemer smo uporabili anodo, katodo in referenčno elektrodo. Za anodo smo uporabili steklo z nanosom s fluorom dopiranim kositrovim oksidom (ang. fluorine doped tin oxide - FTO). Enako steklo smo izbrali za katodo, premazali smo jo s platino (Pt), za referenčno elektrodo pa smo uporabili srebro-srebrovo kloridno elektrodo (Ag|AgCl). Eksperiment je bil sestavljen iz treh obravnav z namenom primerjanja podatkov v različnih pogojih. Uporabili smo svetila treh valovnih dolžin 365 nm, 405 nm, in Vis svetlobo (> 400 nm). Potek reakcije smo preverili z uporabo 0,01 M žveplove kisline (H2SO4) in 0,001 M natrijevega hidroksida (NaOH). Ugotovili smo, da se je barvilo rodamin B koncentracije 1 × 10-5 mol/L, razgradilo samo v kislem mediju, z uporabo svetila valovne dolžine  = 405 nm. Razgradnja je v tem primeru potekala od 30 do 80 min. Na čas, ki je bil potreben za razgradnjo barvila, je bistveno vplivala aktivacija filma FTO. Eksperiment smo izvedli tudi brez svetila, v popolni temi, ta je, glede na poskuse z svetilom, potekel bistveno počasneje ali sploh ni potekel.
Ključne besede: Fotoelektrokataliza, rodamin B, FTO, razgradnja barvila, čiščenje vode
Objavljeno: 21.10.2019; Ogledov: 119; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo
Prenosov v tednu: 4

2.
Analiza trženja storitev upravljanja z nepremičninami
Teo Činej, 2014

Ključne besede: upravljanje, nepremičnine, podjetje Fertis, d. o. o., diplomske naloge,
Objavljeno: 22.01.2015; Ogledov: 2263; Prenosov: 486
URL Polno besedilo
Prenosov v tednu: 4

3.
Vseživljenjsko učenje
Boštjan Jakin, 2010

Ključne besede: diplomske naloge, vseživljenjsko učenje, izobraževanja, strategije, izobraževanje odraslih,
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 2843; Prenosov: 229
URL Polno besedilo
Prenosov v tednu: 4

4.
Upodobitev ženskega lika v modni fotografiji
Teotim Logar Zorn, 2019

Opis: Magistrsko delo Upodobitev ženskega lika v modni fotografiji obravnava zgodovino razvoja modne fotografije in njenega načina upodobitve ženskega lika. Naloga je razdeljena na dva dela, ki iz različnih vidikov razlagata žensko vlogo v modni fotografiji. Prvi del se opira na izbrane modne fotografije in preko njih razlaga razvoj modne fotografije od njenega začetka do danes. Dotika se tudi družbene situacije posameznega obdobja, ki je ključna za razumevanje vsebine modne fotografije. Drugi del se posveča teoretični razlagi ključnih dejavnikov, ki tvorijo modno fotografijo in se dotika učinka modne fotografije na gledalca, vpliva feminizma na modno fotografijo, modernizacije družbe, teorije spola in razvoja idealne ženske podobe. Za temo raziskovanja sem se odločil zaradi želje po poglobljenem razumevanju vpliva fotografije na družbo in njene izpovedne vrednosti. Magistrsko delo se osredotoča na upodobitev ženskega lika tako, da se posveča predvsem interpretaciji fotografij, pristopa ter stila njihovih avtorjev in opredeljevanju razlike med realno in idealno žensko podobo. Po teoretičnem delu sledi opis praktičnega dela magistrske naloge, fotografske serije z naslovom Digitalizacija. Ta obravnava interpretacijo človeškega vstopanja v digitalni svet in prikazuje variacijo njegovega človeškega doživljanja. V zaključku bom pojasnil svoj vidik na razvoj modne fotografije in njen spremenjen vpliv na družbo ter opredelil razlike med resnično in upodobljeno žensko podobo.
Ključne besede: idealizacija, človeško telo, spol, ženstvenost, feminizem, seksizem, fetiš, pripovedna vrednost, modna fotografija, družbena kritika, analogno-digitalno, vizualna umetnost
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 38; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo
Prenosov v tednu: 3

5.
6.
PESMI V ILEGALNIH GORIŠKIH PUBLIKACIJAH V MEDVOJNEM OBDOBJU
tina zanardi, 2016

Opis: V diplomski nalogi so obravnavane pesmi v ilegalnih publikacijah, ki so izhajale v medvojnem obdobju na Goriškem, in sicer v naslednjih revijah: Iztok, Soča, Tihe besede, Pisanice, Gmajna, Brinjevke in Tavžentroža. Večino pesmi je napisala skupina pesnikov Lado Piščanc, Alojz Kocjančič, Ljubka Šorli in Milko Matičetov. Ugotavljam, da so pesmi dragocene, saj razkrivajo družbenopolitične in kulturne razmere Slovencev na Goriškem v času fašizma. Poleg tega je pregled teh publikacij razkril nekaj pesmi Ljubke Šorli in Milka Matičetova, ki nikoli niso bile ponatisnjene in literarnozgodovinsko obdelane.
Ključne besede: Goriške ilegalne publikacije, Lado Piščanc, Alojz Kocjančič, Ljubka Šorli, Milko Matičetov
Objavljeno: 07.07.2016; Ogledov: 2602; Prenosov: 219
.pdf Polno besedilo
Prenosov v tednu: 3

7.
Vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina Modri pinot
Margareta Lavrenčič, 2019

Opis: Maceracija grozdja je ključna tehnološka faza pri pridelavi rdečih vin. Na podlagi znanja, tehnologije in izkušenj ima ta tehnološki postopek velik vpliv na končno kakovost vina. V diplomski nalogi smo preučevali vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina modri pinot. Na podlagi različnih analiz smo določali: prosto žveplo, alkohol, skupne kisline, intenziteto in ton barve, skupne antociane, skupne fenole ter izvedli senzorično analizo. Rezultati našega poskusa kažejo, da maceracija celega grozdja daje vino z manjšo vsebnostjo skupnih kislin v primerjavi s klasično maceracijo. Manjša vsebnost skupnih kislin v vinu pri maceraciji s pecljevino se izraţa tudi z značilno višjim pH-jem vina. Vino maceracije s pecljevino je večji porabnik žvepla, vsebuje bistveno več skupnih fenolov in posledično imamo tudi večjo intenziteto barve, ki pa se pri vinu modri pinot izraža v večji rumeno-rjavih tonov barve. Senzorična analiza je potrdila kemijske analize barve, pokazala, da maceracija celega grozdja v osnovi daje nekoliko manj sadna vina, vendar s poudarjeno noto temnega sadja, zelenih not in začimb. Vino maceracije celega grozdja je bilo boljše sprejeto, saj je imelo prijetnejšo kislino in je bilo taninsko bolj uglajeno.
Ključne besede: Vino, Vitis vinifera L. 'Modri pinot', maceracija, peceljevina, kemijski parametri vina, senzorične lastnosti vina
Objavljeno: 26.07.2019; Ogledov: 316; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo
Prenosov v tednu: 3

8.
VPLIV SONČNEGA OŽIGA IN DEHIDRACIJE GROZDJA V POZNEM DOZOREVANJU NA KAKOVOST GROZDJA (Vitis vinifera L.) IN VINA SORTE 'BARBERA'
Kristina Cotič, 2019

Opis: Venenje ali dehidracija grozdja opisuje nepovratno in progresivno izgubo vode v grozdni jagodi, opisuje izgubo vode iz parenhimskih celic v mesu jagode. Spremembe zaradi dehidracije so opazne v velikosti, masi ter zunanjemu izgledu jagode. V diplomskem delu smo želeli preučiti vpliv dehidracije in sončnih ožigov v poznem dozorevanju na nekatere količinske in kakovostne parametre grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Grozdne jagode smo ustrezno razdelili na dve skupini, na dehidrirane in nedehidrirane. Vpliv dehidracije grozdnih jagod na kemične in senzorične parametre smo preučevali z mikro-vinifikacijo v treh ponovitvah. Rezultati našega poskusa kažejo, da dehidracija v poznem dozorevanju vpliva na količino in kakovost grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Ugotovili smo, da je bil primaren vzrok izgube mase jagod dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju in ne sončni ožig. Dehidracija jagod je značilno zmanjšala maso svežih jagod, kar je posledično vplivalo na manjši pridelek. Večjo vsebnost topne suhe snovi smo določili v grozdnem soku iz dehidriranih jagod. Prav tako smo v grozdnem soku iz dehidriranih jagod izmerili višje titrabilne kisline. Stopnja alkohola je bila višja v vinih, pridelanih iz dehidriranih jagod. Vina so se razlikovala tudi po vsebnosti skupnih antocianov, ti so bili višji v vinih iz dehidriranih jagod kar sovpada z izmerjenimi podatki o višji vsebnosti skupnih polifenolov v vinu iz dehidriranih jagod. Razlike smo opazili tudi v intenziteti barve vina, katera je bila višja v vinih iz dehidriranih jagod, medtem ko je bil odtenek barve višji v vinih iz nedehidriranih jagod. Senzorična analiza pridelanih vin je pokazala, da so bila vina, pridelana iz dehidriranih jagod, ocenjena kot bolj sadna (rdeče in temno sadje) in manj zelena, čeprav razlike niso bile statistično značilne. Dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju je vplivala na pridelek, vsebnost topne suhe snovi in skupnih kislin v grozdju ter značilno vplivala na alkohol in barvne parametre vina. Razlike v senzorični zaznavi so bile manj izrazite.
Ključne besede: dehidracija jagod, sončni ožig, Vitis vinifera L. 'Barbera', indeks dehidracije, mikro-vinifikacija, kemijski parametri vina, antociani, senzorika vina
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 309; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo
Prenosov v tednu: 3

9.
REBULA - KRALJICA BRIŠKIH GRIČEV
Vanesa Klinec, 2018

Opis: Vitis vinifera L. cv 'Rebula' je najpomembnejša sorta za pridelavo vina v vinorodnem okolišu Goriška brda (tudi Brda). Je del bogate zgodovinske in kulturne dediščine ter velja za sinonim Brd. Ker postaja 'Rebula' zanimiva tudi izven meja Goriških brd, so se briški pridelovalci vina, skupaj s Konzorcijem Brda, odločili za zaščito vina sorte 'Rebula' z oznako PTP. Poleg tega se zadnje čase vedno bolj uveljavlja generična predstavitev sorte 'Rebula' pod skupnimi blagovnimi znamkami, ki so pomembne za povečanje prepoznavnosti tako sorte kot tudi teritorija pridelovanja. V diplomski nalogi smo opisali sorto 'Rebula'; značilnosti vinske trte in vina, njeno zgodovinsko pot ter predstavili pridelavo vina danes. Osredotočili smo se tudi na pomembnost te sorte za Goriška brda, v smislu promocije sorte in teritorija. Drugi del diplomske naloge zajema marketinško raziskavo in pregled situacije na vinskem trgu, pri čemer smo izvedli spletno anketiranje med potrošniki vina. Na podlagi teoretičnih osnov in rezultatov marketinške raziskave smo zasnovali marketinški načrt. Podani so tudi ukrepi in priporočila, ki so pomembni pri uspešni predstavitvi sorte 'Rebula' širši publiki.
Ključne besede: sorta 'Rebula', Goriška brda, geografska zaščita vina, blagovna znamka, promocija
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 743; Prenosov: 72
.pdf Polno besedilo
Prenosov v tednu: 3

10.